Četrtek, 7. 3. 2024, 18.55
1 mesec, 2 tedna
Kontroverzna rešitev: bo šel po tem sploh še kdo delat za minimalno plačo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,48
Ekonomisti pri nas že dolgo opozarjajo tudi na to, da se minimalna plača vse bolj približuje povprečni.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog sprememb zakona o trgu dela, ki med drugim predvideva višje nadomestilo za brezposelnost. Po prvotnem predlogu naj bi najvišje nadomestilo izenačili z višino minimalne plače, kar pomeni, da bi bilo za kar 360 evrov višje kot danes. V GZS pravijo, da bi bila taka rešitev za brezposelne na zavodu destimulativna.
Na ministrstvu za delo so potrdili informacije Radia Slovenija, ki je prvi poročal o tem, da so pripravili spremembe zakona o trgu dela, po katerih bi se med drugim bistveno povišala denarna nadomestila za brezposelnost. Ta naj bi vezali na višino minimalne plače, po neuradnih podatkih naj bi najnižje nadomestilo določili v višini 60, najvišje nadomestilo pa v višini sto odstotkov minimalne plače.
Če bo tak predlog obveljal, se bodo nadomestila za brezposelnost krepko povišala, saj bi ob trenutni višini minimalne plače najnižje nadomestilo znašalo 750 evrov, najvišje pa 1.250 evrov bruto. To bi bilo za 220 oziroma 360 evrov več kot po trenutnem zakonu.
GZS: Rešitev je destimulativna
Predvsem predlog, da bi najvišje nadomestilo izenačili z višino minimalne plače, je zaenkrat v javnosti poželo najburnejše odzive, saj naj bi to destimulativno delovalo na iskalce zaposlitve.
Minister za nedelo bi višal nadomestilo za brezposelnost, čeprav se podjetniki pritožujejo, da ne morejo dobiti delavcev in je proračunska poraba rekordnih 16,2 milijard€. https://t.co/YZJ1HrRnuk
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) March 4, 2024
Da rešitev, po kateri bi bila minimalna plača in najvišje nadomestilo izenačena, ni najboljša, so za Siol.net povedali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, pravi, da je Slovenija za prejemnike minimalne plače že zdaj na petem mestu med državami OECD, kjer je finančna kompenzacija po ponovni zaposlitvi pri minimalni plači po dveh mesecih prejemanja nadomestila nizka. "Kar pomeni, da je razlika v finančnem stanju osebe, ki prejema nadomestilo za brezposelnost ali pa dela za minimalno plačo, majhna," opozarja Gorenšček.
Vse več zaposlenih blizu minimalne plače
A ekonomisti pri nas že dolgo opozarjajo tudi na to, da se minimalna plača vse bolj približuje povprečni. Na to dejstvo so v lanskem poročilu o razvoju opozorili tudi v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer izpostavljajo, da je visoka rast minimalne plače v obdobju 2018–2022 pripeljala do enega najvišjih razmerij med minimalno in povprečno plačo v EU.
Iz podatkov OECD in Eurostata je razvidno, da Slovenija med državami EU prednjači tako v tem, kako sta si povprečna in minimalna plača blizu, kakor tudi v tem, kako močno je v zadnjih letih zrasla minimalna plača.
Posledica tega je, da je za Slovenijo značilna zgoščenost pri nizkih plačah, delež prejemnikov minimalne plače pa se je v obdobju 2010–2021 postopoma zniževal, kar po oceni Umarja kaže na postopno naraščanje najnižjih plač in deleža zaposlenih, ki prejemajo plačo okoli minimalne.
"Zaradi tako asimetrične porazdelitve je v letu 2021 okoli 65 odstotkov zaposlenih oseb prejemalo plačo, ki je bila nižja od povprečne. Ob tem pa ocenjujemo, da je okoli 11 odstotkov vseh zaposlenih oseb ali okoli 85 tisoč oseb prejemalo plačo v razponu plus – minus deset odstotkov okoli zneska minimalne plače," še ocenjujejo na Umarju.
Gorenšček: Ni res, da delodajalci ne dvigujejo plač
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, opozarja, da se zgoščenost plač okoli minimalne plače v Sloveniji povečuje.
Glavni izvršni direktor GZS Gorenšček opozarja, da so navedena razmerja posledica izjemno visokih preteklih uskladitev minimalne plače, ki so bile z izjemo zadnje uskladitve 1. januarja letos pretežno nad letno inflacijo. "V zadnjih desetih letih se je minimalna plača v povprečju povečala za 4,8 odstotka, povprečna letna inflacija pa je bila pol nižja (2,3 odstotka). Povprečna plača je v tem obdobju naraščala v povprečju za 3,9 odstotka, torej je prehitevala inflacijo za 1,6 odstotne točke in zaostajala za minimalno plačo za 0,9 odstotne točke. Posledično se je plačna kompresija oz. zgoščenost plač okoli minimalne plače v Sloveniji še povečala," pravi sogovornik.
Ob tem Gorenšek dodaja, da bi z enega vidika lahko kdo trdil, da delodajalci ne dvigujejo plač, kar pa ni res, "izziv je, da je običajna uskladitev minimalne plače s strani resornega ministra višja od rasti povprečne plače, hkrati pa tudi prva vpliva na drugo".
Na zavodu za zaposlovanje so nam odgovorili na nekaj osnovnih vprašanj o nadomestilu za brezposelnost. Njihove odgovore objavljamo spodaj.
- Kako se določi višina nadomestila za brezposelnost?
Po zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) se v postopku priznanja pravice do denarnega nadomestila najprej določi osnova za odmero denarnega nadomestila. Osnovo za odmero določa 61. člen tega zakona in je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Izjema so mlajši od 30 let z zavarovanjem najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih – osnova je povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Omenjeno določilo pa pozna še nekaj drugih izjem. Ko se določi osnova za odmero denarnega nadomestila, se to odmeri prve tri mesece v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove.
- Koliko znaša najnižje in najvišje možno nadomestilo?
Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 evra in najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 evra. Izjema pa so obmejni delavci – brezposelne osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in se na delo dnevno ali najmanj enkrat tedensko vozijo v drugo državo članico EU – maksimalni znesek je določen v višini 1.785 evrov. Tudi če ste pred izgubo službe prejemali tri ali več tisoč evrov neto plače, nadomestilo ne bo višje od 892,50 evra.
- Koliko časa lahko posameznik prejema denarno nadomestilo?
Odvisno od zavarovalne dobe:
- 2 meseca, če ste mlajši od 30 let in ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
- 3 mesece, če ste bili zavarovani od 10 mesecev do 5 let,
- 6 mesecev, če ste bili zavarovani od 5 do 15 let,
- 9 mesecev, če ste bili zavarovani od 15 do 25 let,
- 12 mesecev, če ste bili zavarovani več kot 25 let,
- 19 mesecev, če ste starejši od 53 let in ste bili zavarovani več kot 25 let,
- 25 mesecev, če ste starejši od 58 let in ste bili zavarovani več kot 28 let.
- Kako se nadomestilo usklajuje?
Denarno nadomestilo se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih, in o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 15/2024, predvideva tudi uskladitev denarnih nadomestil od 1. marca 2024 v višini 4,2 odstotka.
