Četrtek, 5. 10. 2023, 10.23
1 leto
Komisar Sinkevičius: Obnova narave ni razlog za težave gospodarstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
"Najboljši način za spopadanje s populizmom je namreč, da pokažemo, da lahko zagotavljamo gospodarsko aktivnost, pri čemer okoljski status ekosistemov ne upada. Prav tako lahko zmanjšamo izpuste, ne da bi upočasnili gospodarsko rast," je prepričan komisar iz Litve Virginijus Sinkevičius.
Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius upa, da bo zakonodaja o obnovi narave, o kateri se Evropski parlament in Svet EU še pogajata, na koncu vendarle ambiciozna in učinkovita. Med torkovim obiskom v Sloveniji bo s predstavniki slovenskih oblasti govoril tudi o obnovi po poplavah.
Evropski zeleni dogovor bo ena osrednjih tem torkovih pogovorov evropskega komisarja Virginijusa Sinkevičiusa s premierjem Robertom Golobom, predsednico republike Natašo Pirc Musar in več ministri v Ljubljani.
Eden od zakonodajnih predlogov v okviru zelenega dogovora je zakonodaja o obnovi narave, katere namen je ponovno vzpostaviti evropska mokrišča, reke, gozdove, travnike, morske ekosisteme in urbana zelena območja ter živali s teh območij. Cilj predloga komisije je, da bi do leta 2030 sanacijske ukrepe vpeljali na vsaj 20 odstotkih kopnega in morij EU, potrebnih obnove, do leta 2050 pa bi jih razširili na vse ekosisteme v zatonu.
Zakonodaja do konca leta?
Sinkevičius, ki je pristojen za okolje, oceane in ribištvo, upa, da bo ambiciozna in učinkovita zakonodaja, ki bo omogočila ukrepe za obnovo narave, sprejeta še pred koncem leta. Pogajanja, ki potekajo med sozakonodajalcema, nikoli niso lahka, zlasti v luči bližajočih se evropskih volitev junija prihodnje leto, a Sinkevičius v tem času optimistično pričakuje napredek.
"Najboljši način za spopadanje s populizmom je namreč, da pokažemo, da lahko zagotavljamo gospodarsko aktivnost, pri čemer okoljski status ekosistemov ne upada. Prav tako lahko zmanjšamo izpuste, ne da bi upočasnili gospodarsko rast," je prepričan komisar iz Litve. Meni namreč, da, v nasprotju s populističnim prepričanjem, trenutne gospodarske težave EU niso posledica podnebne zakonodaje, ampak predvsem pandemije covid-19 in ruske agresije na Ukrajino.
Podnebna zakonodaja za prihranke energije
Po mnenju Sinkevičiusa je podnebna zakonodaja pomagala pri varčevanju z energijo in zagotavljanju alternative za ruski plin, kar se je kot zlasti relevantno izkazalo po začetku vojne v Ukrajini, saj je okrepilo evropsko odpornost v odnosu do tretjih držav in evropsko strateško avtonomijo.
Odporni proti naravnim ujmam
Namen zakonodaje o obnovi narave je tudi zagotoviti odpornost pred naravnimi ujmami, kakršna je avgusta prizadela Slovenijo, kar bo prav tako ena od tem pogovorov komisarja s predstavniki slovenskih oblasti. Med pogovori bodo razpravljali o tem, kako evropska kohezijska sredstva nameniti za naložbe v večjo varnost ljudi in zaščito infrastrukture v primeru poplav, pa tudi o pripravi nacionalnega načrta za upravljanje povodij.
Čistejši zrak v slepi ulici
Pozdravil je tudi to, da Slovenija kohezijska sredstva namenja za naložbe v čisto energijo in čisto mobilnost, saj je kljub razmeroma čistemu zraku še prostor za izboljšanje. Izboljšanju kakovosti zraka je sicer namenjen predlog zakonodaje za čistejši zrak in vodo.
Podnebna pogajanja o zagotavljanju čistejšega zraka so zastala in se bodo konec novembra nadaljevala na podnebni konferenci COP28 v Dubaju. V središču pogovorov bo krepitev pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije, predvsem vprašanje financiranja. V ta namen bo namreč treba zagotoviti sto milijard ameriških dolarjev na leto za pomoč državam v razvoju, pri čemer je EU že obljubila 27 milijard dolarjev, zdaj pa morajo svoj prispevek dodati še druge razvite države.
Ukrepi na območju Nature 2000
Med obiskom se bo komisar s slovenskimi ministri pogovarjal tudi o prostovoljnih ukrepih na območjih Nature 2000 v Sloveniji, ki so sprožili spomladanske proteste kmetov.
"Praksa kaže, da prostovoljni ukrepi ne prinesejo rezultatov. Bojim se, da bi bilo lahko tudi v tem primeru tako," je povedal Sinkevičius. Prostovoljne ukrepe bodo v Bruslju dokončno ocenili potem, ko bodo ti pokazali določene rezultate, a bi bila po njegovem mnenju boljša rešitev izplačilo nadomestil kmetom, kot je sprva predlagala vlada. "To bi zagotovilo popolno spoštovanje zakonodaje EU," je poudaril.
