Ponedeljek, 15. 12. 2025, 11.21
0 minut
Kokalj in Zlobko o smrti Aleša Šutarja. Nekatere priče so kasneje spremenile svojo izjavo. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,68
V povezavi s smrtjo Novomeščana Aleša Šutarja, ki je po usodnem napadu umrl konec oktobra, mesec kasneje pa je v veljavo stopil t. i. Šutarjev zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, sta v izjavi za javnost ministrica za pravosodje Andreja Kokalj in minister za notranje zadeve Branko Zlobko pojasnila petkovo odločitev Okrožnega sodišča v Novem mestu, ki je odpravilo pripor 21-letnega osumljenca. Pristojni državni tožilec ima po zakonu na voljo tridnevni rok za vložitev pritožbe zoper odločitev o odpravi pripora, o kateri bo odločalo višje sodišče v Ljubljani. "To pomeni, da vprašanje pripora v tem trenutku še ni zaključeno," je povedala ministrica Kokalj. "Nekatere priče so kasneje spremenile svojo izjavo," pa je med drugim dejal minister Zlobko.
Preiskava glede smrti Aleša Šutarja je še vedno v teku. Potem ko so v petek izpustili iz pripora 21-letnega osumljenca za napad, se je premier Robert Golob v soboto sestal s predstavniki ministrstev za pravosodje in notranje zadeve ter policije, vrhovnega sodišča in tožilstva. Sestanek je bil interne narave, Golob je sogovornike pozval, naj zaradi občutljivosti primera poskrbijo za transparentnost in tekoče obveščajo javnost. S tem je seznanil tudi novomeškega župana Gregorja Macedonija.
Andreja Kokalj
"Ministrstvo za pravosodje ne more in ne sme komentirati odprtih postopkov," je uvodoma dejala ministrica za pravosodje Andreja Kokalj. Odločitve o odreditvi ali odpravi pripora so v izključni pristojnosti sodišč, je pojasnila. Ti svoje delo odpravljajo neodvisno in odločajo na podlagi zakonsko določenih meril in ob spoštovanju ustavnih jamstev, vključno z domnevo nedolžnosti.
Tožilstvo prosili za poročilo
Na ministrstvu za pravosodje so v okviru svojih pristojnosti državno tožilstvo že zaprosili za poročilo o stanju zadeve.
"Dokler ne prejmemo dodatnih informacij, je treba poudariti, da je oseba, ki je bila izpuščena iz pripora, še vedno obdolženec oziroma osumljenec v kazenskem postopku, postopek pa ni zaključen," je dodala Kokalj.
Pristojni državni tožilec ima po zakonu na voljo tridnevni rok za vložitev pritožbe zoper odločitev o odpravi pripora, o kateri bo odločalo višje sodišče v Ljubljani. "To pomeni, da vprašanje pripora v tem trenutku še ni zaključeno."
Pripor je izjemen ukrep, ki mora biti časovno omejen, utemeljen s konkretnimi razlogi in sorazmeren. "Petkova odločitev sodišč ne pomeni presoje o krivdi, temveč gre za procesno odločitev, povezano s potekom preiskave, razpoložljivimi dokazi in zakonskimi merili za pripor," je še izpostavila Kokalj.
Po javno dostopnih informacijah je sodišče tako presodilo, da v tej fazi niso več izpolnjeni zakonski pogoji za nadaljevanje pripora.
Branko Zlobko
Minister za notranje zadeve Branko Zlobko je izpostavil, da je od policije prejel problemsko poročilo o konkretnem primeru. "Glede na informacije, ki sem jih pridobil, verjamem, da je policija v predkazenskem postopku delo opravila zakonito in strokovno," je povedal.
Izpostavil je še, da je treba pristojnim državnim organom pustiti, da svoje delo opravijo v celoti in nepristransko, kakršnikoli pritiski pa da so nedopustni. "Prav tako je nedopustno, da bi zaradi te odločitve kakorkoli in kdorkoli začel z različnimi dejanji, ki bi bili uperjeni v smeri ustvarjanja nekih novih obračunavanj, še posebej političnih obračunavanj," je še dejal Zlobko.
Kritični dan in izjave prič
Policija je usodnega dne zbrala vsa potrebna obvestila in dokaze, in naredila vse potrebne aktivnosti, na podlagi katerih je ugotovila, da obstaja uetemeljen sum, da je oseba, ki so jo priprli, možni storilec, je še povedal minister. Policija je obvestila javno tožilstvo, spisala kazensko ovadbo in storilca privedla k preiskovalnemu sodniku.
"Ta je odredil pripor, ki so ga tudi podaljšali, vendar se je v kasnejših postopkih pokazalo, da so nekatere priče spremenile izjavo oziroma, da so nekatere druge priče, ki jih takrat ni bilo, dale drugačno izjavo. Zavedati se moramo, da imajo v procesnih postopkih tiste izjave, ki jih pridobi policija, nižji standard, kot tiste, ki jih pridobi preiskovalni sodnik, kadar je prisoten. Te izjave v kazenskem postopku štejejo kot dokaz. Izjave ki jih pridobi policija, ne štejejo, in jih tisti, ki so izjave podali, velikokrat spremenijo," je še pojasnil Zlobko.
Odprava pripora za 21-letnega osumljenca
21-letnika je policija prijela kmalu po usodnem napadu na Šutarja 25. oktobra pred lokalom Patriot v Novem mestu, sodišče pa ga je v petek izpustilo iz pripora, ker ni bil več podan utemeljen sum storitve očitanega kaznivega dejanja. "Z izvajanjem dokazov v preiskavi se je namreč ugotovilo, da ni več podana večja verjetnost, da je prav priprti storil očitano kaznivo dejanje na škodo oškodovanega Šutarja, kot da ga ni storil," so zapisali.
Odprava pripora ne pomeni, da za usoden udarec ne bo odgovarjal nihče, še manj, da je zadeva s tem zaključena, so zatrdili na vrhovnem državnem tožilstvu.
Tudi s policije so sporočili, da izjave oseb, podane policiji v predkazenskem postopku, nimajo enake procesne teže kot izjave prič, podane pred sodiščem v fazi sodne preiskave. Policija na kasnejši potek zaslišanj, način pričanja ali morebitne spremembe izjav v sodnem postopku nima vpliva, so zapisali.
Zatrdili so, da so kriminalisti in policisti izvedli intenzivno, strokovno in zakonito kriminalistično preiskavo. Na podlagi zbranega gradiva je državni tožilec po zaslišanju osumljenca predlagal odreditev pripora, o katerem je nato neodvisno odločil preiskovalni sodnik. Dejstvo, da je bil pripor odrejen in kasneje tudi podaljšan, potrjuje, da so bili v tistem trenutku izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj utemeljenega suma in pripornih razlogov, so poudarili na policiji.
