Petek, 16. 6. 2023, 22.08
10 mesecev, 3 tedne
Na letošnji Paradi ponosa prvič tudi predsednica Nataša Pirc Musar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,74
Od leta 2009 Društvo Parada ponosa organizira dogodek z enakim imenom, ki se je v zadnjih letih razvil v kulturno-politični festival mednarodnih razsežnosti.
Po ljubljanskih ulicah so zakorakali udeleženci Parade ponosa, ki se letos dogaja pod sloganom Več skupnosti, en boj. Iz Metelkove so se ob 18. uri sprehodili do Kongresnega trga, kjer je zbrane nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na tradicionalni povorki je po navedbah organizatorjev sodelovalo 3.500 udeležencev.
"Nihče ni svoboden, dokler nismo svobodni vsi, in nihče ni varen, dokler nismo varni vsi. To zavedanje postaja v sedanjosti, ki jo živimo, vse bolj pomembno. Kot ne poznajo meja konflikti, vojne, revščina in zatiranje, tako tudi solidarnost ne pozna meja. Ko je ogrožena ena oseba LGBTIQ+, smo ogrožene vse. V času, ko se spopadamo z vojnami, rasizmom, homo-, trans-, bi- in interfobijo, nasiljem in drugimi oblikami zatiranj ter posledicami podnebnih sprememb, moramo še toliko radikalneje živeti mednarodno solidarnost in stopiti skupaj prek meja in kontinentov," je politično sporočilo letošnjega Festivala Parada ponosa.
V Društvu Parada ponosa podirajo meje in spodbujajo k mednarodni solidarnosti do skupnosti LGBTIQ+. Tokratni slogan Več skupnosti, en boj tako zaobjema raznolikost gibanj, identitet in bojev LGBTIQ+ po vsem svetu.
V devetih dneh se je odvilo 20 dogodkov, festival pa se tradicionalno končuje s protestnim shodom po Ljubljani. Zbrani so po ulicah prestolnice zakorakali ob 18. uri, ko so se od Metelkove sprehodili do Kongresnega trga.
Zbrane prvič nagovorila predsednica države
Tam je zbrane prvič nagovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. "Parada ponosa je več kot le barvit dogodek in mavrične zastave. Je izraz zavzemanja za človekovo dostojanstvo. Je protest z jasnim sporočilom, da je vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave," je poudarila.
Po njenih besedah gre tudi za priložnost za spodbujanje sprememb v družbi in tako opomin, da je še vedno treba opraviti veliko dela, da bi zagotovili enakost za vse.
"Ponos je močno čustvo, ki lahko spodbudi pozitivne spremembe. Ko ljudje stopijo na ulice s ponosom in samozavestjo, kažejo preostalim, da je sprejemanje ključnega pomena in da je ljubezen tisto gibalo, ki nas bogati in dela boljše, dobre, plemenite. Ljubezen nima nalepk, nima razlag. Je, kar je, čista in preprosta. Ljubezen je voda življenja," je dodala Pirc Musarjeva.
Ljubljanski župan Zoran Janković se kljub napovedim organizatorjev dogodka ni udeležil, naknadno se je opravičil.
Pred mikrofon so na Kongresnem trgu stopile tudi Katja Štefanc, predstavnica za stike z javnostjo Društva Parada ponosa, Ksenia Termasina, predstavnica ukrajinskega društva Kijev Pride, podnebna aktivistka Wendla Shaper, Lucienne-Beatrice Krstova, bodoča transspolna učiteljica, ki je bila tarča transfobnih napadov, in Dina Bajrektarević, predstavnica BH Pride iz BiH.
Parade se je udeležilo tudi več vidnih imen, med njimi tudi ministra iz vrst Levice, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je prvi slovenski minister, ki, kot so sporočili z ministrstva, ne skriva svoje istospolne usmerjenosti.
Kulturno-politični festival mednarodnih razsežnosti
Tradicionalno je bil tudi letošnji program festivala Parada ponosa obogaten s kulturo in umetnostjo LGBTIQ+. V sklopu festivala se je odvilo 20 kulturno-političnih dogodkov, ki so obravnavali različne tematike, med drugim tudi zdravstveno obravnavo interspolnih otrok v Sloveniji, boj proti rasizmu, trajnostno organizacijo festivalov in dogodkov, vključujoče šole in organizacije. Lokalni in mednarodni gosti so na najrazličnejših dogodkih delili svoje izkušnje in s tem obiskovalcem omogočili vpogled v skupen boj za človekove pravice oseb LGBTIQ+.
Paradni dan se je začel že dopoldne v Parku Zvezda na Paradnem mestu, kjer so se na stojnicah in z različnimi aktivnostmi predstavljale LGBTIQ+ organizacije in organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo tematike LGBTIQ+.
Foto: Nika Vidnjevič / Društvo Parada ponosa
Osemnajst nevladnih organizacij začelo spletno peticijo
Že dopoldne je 18 nevladnih organizacij, med njimi Amnesty International Slovenije, Društvo DIH, Društvo Parada ponosa, DrogArt, Maribor skozi rožnata očala in TransAkcija, medtem danes uradno začelo spletno peticijo, s katero ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivajo, naj spremeni člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo transspolnim osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.
Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, v Sloveniji trenutno taka samoopredelitev ni mogoča, saj člen omenjenega pravilnika predvideva, da morajo transspolne osebe za spremembo podatka o spolu v svojih dokumentih predložiti zdravniško potrdilo. V praksi to pomeni, da so prisiljene v okviru psihiatrične obravnave pridobiti diagnozo duševne motnje, so pojasnili.
Nasprotno pa je podmladek parlamentarne SDS v petek začel kampanjo Dva spola, ena resnica, s katero želijo "spomniti vse, predvsem mlade, da naj ne pozabijo na dejstvo, ki obstaja že od prazgodovine", torej da sta spola le moški in ženski.
