Četrtek, 26. 9. 2024, 9.31
3 mesece
Klakočar Zupančič: Novela zakona odpravlja protiustavnost #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
"Danes, po redni seji, bo državni zbor izvedel še izredno sejo, na kateri bomo razpravljali o sklepu o nedopustnosti naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o parlamentarni preiskavi," je v zvezi s sklepom o nedopustnosti referenduma dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Glavni poudarek, zakaj referenduma ni dopustno razpisati, je da zakon odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo kar trikrat s tremi odločbami, je navedla.
"Prva odločba v 2011 se je nanašala na načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave. Sodišče je takrat naložilo državnemu zboru, da oblikuje mehanizem, ki bo preprečeval postopkovne zlorabe v preiskavah, kar se nanaša predvsem na predlaganje članov preiskovalne komisije in predsednika komisije za priče. Takšno predlaganje lahko povsem blokira delovanje komisije. Novela zakona to naslavlja in vzpostavlja tak mehanizem," je poudarila predsednica državnega zbora.
Z drugima dvema odločbama iz leta 2021 pa po njenih navedbah ustavno sodišče opozarja, da DZ oziroma poslanci v preiskovalnih komisijah ne smejo segati na področje drugih vej oblasti, prva odločba se nanaša na sodno, druga pa na državnotožilsko neodvisnost.
Vse tri odločbe so nastale na direktno ali indirektno pobudo sedanje opozicije, je v izjavi povedala Klakočar Zupančič. Kot je pojasnila, je prvo zahtevo na ustavno sodišče podala sedanja opozicija, konkretno stranka SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Drugi dve odločitvi ustavnega sodišča pa sta po njenih besedah "odgovor na zlorabe, ki so se dogajale v zelo neslavni zadevi Kangler, ko se je želelo v parlamentarni preiskavi posegati na področje sodne veje oblasti in državnotožilskih pristojnosti".
Tudi demokracija ni omejena, ima pravila, ki jih je treba spoštovati, je dodala Klakočar Zupančič. Predvsem je treba spoštovati ustavo in ustavna načela. "Ko bo novela stopila v veljavo, bomo v Sloveniji doživeli preporod pravne države. Ta namreč pomeni omejitev oblasti, tako zakonodajne kot izvršilne in nenazadnje tudi sodne," je še izpostavila.
Na očitke, da gre pri predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma v tem primeru za politično ravnanje in branjenje Gibanja Svobode, je odgovorila, da tu ne gre za politični, ampak za pravni vidik. "Kakršnokoli vpletanje politike je nekorektno in ni prav. Tukaj gre za varstvo ustavnih načel in pa za to, da parlamentarna preiskava resnično postane tisto, čemur je bila že od začetka namenjena, da se ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij," je pojasnila.
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica DZ, DZ jo je po vetu državnega sveta potrdil v začetku septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3000 podpisi, pa so v DZ minuli teden vložili v SDS. Predsednica DZ je nato že določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma, ki bi potekalo od 1. oktobra do 4. novembra. A je večina poslancev koalicije v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, o katerem bo DZ odločal danes.
