Sejo DZ nadaljevali brez Urške Klakočar Zupančič

Začetek današnje seje so zaznamovali postopkovni predlogi, zaradi česar je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič sejo premaknila za dve uri. Prvi postopkovni predlog je podal poslanec NSi Janez Cigler Kralj glede nedopustnega ravnanja ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, da se kljub vabilu ne udeležuje sej komisije za nadzor javnih financ. 

Po prekinitvi je vodenje seje prevzela podpredsednica Meira Hot. Poslanka SDS Jelka Godec je Klakočar Zupančič očitala, da je iz parlamenta pobegnila. "Zelo zanimivo, da je predsednica državnega zbora po dveh urah prekinitve, ki jo je sama zahtevala, dobesedno pobegnila iz DZ ali pa uveljavlja pravico do odklopa," je dejala Godec. 

Klakočar Zupančič se je kasneje oglasila na družbenem omrežju Facebook. "Razlog moje odsotnosti je take narave, da ga nikomur ne privoščim in naj me ne sili, da ga javno povem, ker jo bo sram, če ima vsaj malo vesti," je med drugim zapisala predsednica DZ.

Novice Komisija kljub nesklepčnosti Stojmenovo Duh pozvala k odstopu, ministrstvo očita kršitev poslovnika

Bratušek: Za državne ceste tudi v 2025 predvidoma nekaj nad 400 milijonov evrov

Poslanci so med drugim vprašanja zastavili ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek. Ta je zagotovila, da je v okviru priprave državnih proračunov za leti 2025 in 2026 tudi za prihodnje leto za obnove in novogradnje na državnem cestnem omrežju predvidenih nekaj več kot 400 milijonov evrov. Skupna vrednost sredstev za cestno infrastrukturo bo med letoma 2023 in 2025 presegla 1,2 milijarde evrov.

Ministrica Bratušek je odgovarjala na poslansko vprašanje Bojana Podkrajška iz SDS, ki ga je med drugim zanimalo, ali zaradi obnove na območjih, ki so jih lani avgusta najbolj prizadeli uničujoči poplave in plazovi, še vedno veljajo navedbe o zamiku nekaterih že pripravljenih projektov s ciljem prioritetne popoplavne obnove.

Bratušek je ponovila, da popoplavna obnova ostaja prioriteta, a da je do premikov pri vlaganju v državne ceste prišlo tudi na drugih delih države. Medtem ko je bila proračunska realizacija pri sredstvih za cestno infrastrukturo v letu 2021, torej pred nastopom trenutne vlade, nekaj manj kot 290 milijonov, je lani dosegla 413 milijonov. Pri tem je bilo približno 40 milijonov evrov namenjenih za interventne ukrepe po poplavah.

Novice Svet EU podprl izplačilo iz solidarnostnega sklada Sloveniji

Tudi letošnjo realizacijo na ministrstvu oz. direkciji za infrastrukturo ocenjujejo na več kot 400 milijonov evrov, pri čemer pa se velik del projektov resnično dotika popoplavne obnove. "Ne vsi, ker vemo, da smo v bistvu najprej mislili, da bo treba projekte takoj po poplavi ustavljati (...), a lahko smo šli z vsemi projekti naprej, celo nekatere razpise, za katere smo mislili, da jih bo treba ukiniti, smo lahko izpeljali," je dejala ministrica.

Trenutno ima direkcija v teku 52 javnih razpisov, od tega 45 na cestah in sedem na železnicah. Skupna vrednost teh razpisov je približno 570 milijonov evrov. Obenem na direkciji predvidevajo, da bodo še v tem letu lahko objavili 59 dodatnih razpisov, devet na železnicah in 50 na cestah, njihova skupna vrednost pa bo okoli 190 milijonov evrov.

Proračunska predloga za leti 2025 in 2026, ki sta v zaključni fazi priprave, po besedah ministrice ob tem predvidevata, da se bo višina sredstev za cestno infrastrukturo gibala nekaj nad 400 milijonov evrov. Sredstva za naložbe v železnice pa se bodo, tako pravi Bratušek, zaradi zamika nekaterih velikih projektov celo znatno povečala.

"Tako da so sredstva za prometno infrastrukturo v obdobju te vlade zgodovinsko visoka. V treh letih bomo za ceste dali 1,2 milijarde evrov. Res je, velik del, ne pa vse, na območjih Koroške, Savinjske, Gorenjske, Kamnika, ampak kar nekaj je tudi projektov, ki so se zaključevali, tudi na drugih koncih Slovenije. Nekaj manevrskega prostora je tudi v proračunu 2025–2026, kljub prioriteti popoplavne sanacije, tudi za nekatere druge odseke ali pa druga območja po Sloveniji," je zatrdila.

Poslanci so se seznanili z odstopom šolskega ministra Felde

Poslanci so se seznanili z odstopom ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde, ki mu je s tem prenehala ministrska funkcija, tekoče posle bo opravljal do imenovanja novega ministra. Predvidoma ga bo nasledil direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj, predlog za njegovo imenovanje mora premier Robert Golob še poslati v DZ.

Minister Felda je odstopno izjavo podal minulo sredo, pred tem pa je premierju Golobu svoj odstop sporočil ustno. V času svojega ministrovanja se je soočal s kritikami nekaterih stanovskih organizacij zaradi po njihovi oceni medlega dela in neupoštevanja stroke, z njegovim delom naj ne bi bili zadovoljni niti nekateri v koaliciji. Zato se je v zadnjem času vse pogosteje ugibalo o njegovi ministrski usodi.

Minister je sicer po podanem odstopu zatrdil, da pri tem ni nobenega skritega ozadja, govorice o razlogih za odstop pa zavrnil kot neresnične. Željo po vrnitvi v akademske vode je predsedniku vlade sporočil v začetku septembra, je dejal.

Premier Golob je za naslednika Felde izbral Logaja, ki od leta 2014 vodi zavod za šolstvo. Predloga za imenovanje novega ministra sicer predsednik vlade še ni poslal v DZ. Skladno s poslovnikom DZ ima zdaj deset dni časa, da predlaga novega ministra oz. da DZ obvesti, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam, ali funkcijo poveri drugemu ministru. V naslednjih dneh je torej v DZ pričakovati predlog za imenovanje ministrskega kandidata na čelo šolskega resorja.

Zatem bo predvidoma prihodnji teden sledila predstavitev kandidata pred pristojnim odborom DZ. Po poslovniku DZ se mora kandidat za ministra najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature predstaviti pristojnemu delovnemu telesu DZ, nato pa ga morajo na seji potrditi še poslanci. Z menjavo na čelu ministrstva za vzgojo in izobraževanje bo to že osma menjava v Golobovi vladni ekipi.

Novice Po besedah Janeza Janše članstvo v EPP ne vpliva na njihovo glasovanje

Novice Seja komisije DZ o nakupu računalnikov zaradi nesklepčnosti prestavljena

Novice Breznik pogojuje: Sejo odbora o kandidatki za evropsko komisarko bomo sklicali, če ...