Torek, 5. 11. 2019, 18.36
4 leta, 12 mesecev
Katastrofalno onesnažena vsaka peta slovenska jama #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
2
Kar 2500 podzemnih jam pri nas je prizorišče prave okoljske katastrofe. Močno onesnažena je vsaka peta. V najbolj onesnaženi kraški jami pri Pivki je za kar štiri tisoč kubičnih metrov smeti – pod zemljo je končalo približno 400 kamionov odpadkov. Med odpadki so nevarni industrijski odpadki, ostanki bomb, uporabljene injekcijske igle, tudi avtomobilski deli, iz katerih se v podtalnico iztekajo različna olja in goriva. Tam so živalski kadavri iz klanja na črno, različna škropiva in tudi neeksplodirana ubojna sredstva, ki ogrožajo jamarje.
Jamarji se čiščenja lotevajo na svojo pest in odvoz plačujejo kar iz lastnih žepov. V Sloveniji je odkritih okoli 13 tisoč podzemnih jam, onesnaženih pa je 2500, torej več kot petina, poročajo v oddaji Planet 18 na Planetu.
"Onesnaženost jam v Sloveniji je predvsem relikt preteklosti. Ko še niso bila urejena odlagališča odpadkov, so se ljudje zatekali k temu, da so odpadke odvrgli v najbližja brezna," je pojasnil Jure Tičar z Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU.
Jamarji so si enotni – kaj vse najdejo v jamah, je nepredstavljivo
"Odkar je prepoved klanja domačih živali doma, odpadki domačih živali spet končujejo v breznih," pojasni Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije.
Tičar pove, da so v jamah tudi različna škropiva in še vedno tudi razmeroma veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev. Slednja ne ogrožajo le okolja, pač pa tudi jamarje. "Sploh ne vemo, katera znanja in dovoljenja potrebujemo za čiščenje jam," pravijo v Jamarski zvezi Slovenije.
Trideset 18-letnikov bi jame čistilo vse do upokojitve
Čiščenju pa ni videti konca."30 fantov, ki bi dopolnili 18 let in bi jih zaposlili, da bi čistili te jame, bi bili v njih vse do upokojitve," meni Benko.
Za kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov bi morali poskrbeti tudi v jami Ravnica pri Pivki, najbolj onesnaženi jami v Sloveniji, kjer so za lažje odlaganje odpadkov ob jami zgradili celo betonsko rampo. "Tukaj imamo tudi industrijo, površinska odlagališča odpadkov, naselja, fekalije," komentira Tičar.
A sistemske rešitve ni. Jamarji za čiščenje večjih količin odpadkov nimajo niti sredstev, na ministrstvu pa priznavajo, da v primeru, ko povzročitelj onesnaženja ni znan, skladno s predpisi nastopi odgovornost države.
2