Sreda, 30. 10. 2019, 18.26
5 let
Po 30 letih: bodo s sanacijo smetišča rešili kalno vodo v Škocjanskih jamah? #video
Po tridesetih letih se obeta sanacija kraškega smetišča Globovnik pri Ilirski Bistrici, ki je kalilo podzemne vode Škocjanskih jam. Obsežno sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov, ki jih je tam desetletja odlagala propadla Tovarna organskih spojin, so sprožili prav v parku Škocjanske jame, edini slovenski jami vpisani v Unescovo dediščino. Sanacijo naj bi v sodelovanju z okoljskim ministrstvom in občino končali v naslednjih treh letih.
Sinje modro barvilo, ki se nabira ob robovih potoka Trnovšek, so nevarni odpadki iz odlagališča Globovnik, ki je delovalo med letoma 1958 in 1991. Danes ne deluje več, a vse to je dediščina propadle Tovarne organskih kislin. Tovrstni odpadki so tam še danes. Potok je pritok reke Reke, ki teče skozi Škocjanske jame.
Potrebno je posredovati, preden pride do nepopravljivih škod
Kot je za oddajo Planet 18 pojasnil Borut Peric, vodja strokovne službe v Parku Škocjanske jame, še vedno prihaja do penjenja reke. "To negativno vpliva na samo podobo jame oziroma reke v jami in neprijetnih vprašanj s strani obiskovalcev," razlaga Peric in izpostavlja, da onesnaženost najbolj reke negativno vpliva predvsem na jamske živali, saj prihaja do osiromašenja nekaterih živalskih vrst.
Lansko leto je bila izvedena študija analiz voda, ki je pokazala, da je potrebno posredovati še preden pride do nepopravljivih škod. Ogrožena je denimo naša posebnost - človeška ribica. Žival je avtohtona živalska vrsta v Sloveniji, zato je, kot še razlaga vodja, pomembno, da se predvidi vse možne ukrepe za njeno zaščito.
Vodotoki so zelo primerni za ribico, a samo, če je voda čista
Za človeško ribico so, tako kot pri človeku, najbolj nevarne težke kovine. "Izdatni viri onesnaženja so organske spojine, potem so težke kovine, cianidi, sulfati, vodikov sulfid. To so zelo strupene snovi za okolje," še izpostavlja Peric.
Najbolj ogrožen je obstoj človeške ribice
Park Škocjanske jame bo za sanacijo zagotovil 1,4 milijona evrov, ministrstvo bo finančno zaključilo projekt. A na podpis sporazuma se pripravljajo že dve leti, medtem ko so deponijo zaprli že leta 1991. Po pripovedovanju Perica, je postopek dolgotrajen, ker mora vse biti sprejeto v državni program.
Kakšna bo sanacija?
Ilirskobistriška občina bo odkupila zemljišča, kjer se odlaga odpadke, in vodila sanacije. Kakšna pa bo rešitev za Škocjanske jame oziroma reko Reko? Po pojasnilih Emila Rojca, župana Ilirske Bistrice, naj bi se odlagališče prekrilo z neprepustno folijo, preko katere bi zatravili območje.
"Uredili bi zajemanje izcednih voda, ki bi jih potem odstranjevali in uničevali na primeren način. Torej ali s čistilno napravo ali odvozom na primerno mesto," pojasnjuje župan. Odlagališče je staro breme in do zdaj se ga je država otepala, doda župan. Izvajalca del naj bi zbrali do jesenskega časa prihodnje leto, izvedba pa naj bi nato trajala nekaj mesecev.
1