Četrtek, 19. 9. 2019, 14.30
4 leta, 7 mesecev
V slovensko jamo bodo za šest dni "izstrelili" skupino astronavtov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,45
2
"Že pred leti so ugotovili, da so jame zelo dobro okolje za takšne priprave zaradi izoliranosti, oddaljenosti, v jamah je prav tako treba poskrbeti za varnost in biti veliko časa privezan in varovan. Čeprav ni breztežnosti, imajo jame kar nekaj takšnih lastnosti okolja, ki zahtevajo podobne psihološke odzive, kot jih zahteva vesoljski polet," pravi Franci Gabrovšek.
Mednarodna ekipa šestih astronavtov s petih vesoljskih agencij je s celotno podporo v Sloveniji že teden dni. V petek se bodo za šest dni odpravili na usposabljanje v eno od jam škocjanskega parka, ki je v zadnjih tednih rezerviran le zanje. Po več letih, ko je bilo usposabljanje na Sardiniji, so za novo lokacijo izbrali Slovenijo in morda tu niso zadnjič. Gre za prvo takšno usposabljanje na naših tleh. Z zanimanjem ga spremljajo vsi, ki se ukvarjajo z jamami in kraškim svetom, še posebej zato, ker vsi protokoli potekajo natančno tako, kot bi šlo za resnično izstrelitev v vesolje.
Evropska vesoljska agencija (ESA), ki ima sedež v Parizu, izvaja usposabljanje za astronavte vseh vesoljskih agencij, tako za ameriško Naso kot za Evropejce, Ruse, Japonce in Kanadčane.
"Zelo dobro je namreč, da imajo astronavti skupno usposabljanje prej, ker se nato srečajo na mednarodnih vesoljskih postajah. Že pred leti so ugotovili, da so jame zelo dobro okolje za takšne priprave zaradi izoliranosti, oddaljenosti, v jamah je prav tako treba poskrbeti za varnost in biti veliko časa privezan in varovan. Čeprav ni breztežnosti, imajo jame kar nekaj takšnih lastnosti okolja, ki zahtevajo podobne psihološke odzive, kot jih zahteva vesoljski polet," nam pojasni profesor Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU.
Na tej povezavi si lahko ogledate vse fotografije usposabljanja, ki jih redno objavlja ESA.
#Yum. Food is an essential part of any expedition, be it in space, in #Antarctica or underground as part of ESA's #CAVES2019 training course. What food would you take with you into space (or in a cave!)?🥫🥝 More on the ESA cave-dweller diet: https://t.co/TdBSGNp687 pic.twitter.com/MzfyEsd28U
— ESA (@esa) September 16, 2019
Zaradi kraškega sveta je bila Slovenija v ožjem izboru
To usposabljanje je že več let zaporedoma potekalo na Sardiniji, zdaj pa so iskali novo lokacijo. Slovenija je dežela klasičnega krasa, imamo dobro infrastrukturo, veliko jam je za to primernih in nenazadnje so tudi ekipe, ki stojijo za tem usposabljanjem, predvsem italijanske, zato so na seznam primernih lokacij uvrstili tudi Slovenijo, pravi Gabrovšek. Meni, da je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je Slovenija nekaj let pridružena članica agencije ESA in je takšno usposabljanje pomembno tudi za utrditev ali nadgraditev položaja.
"Ko so si ogledali možnosti same jame in Parka Škocjanske jame, ki jim nudi infrastrukturo za ostali del usposabljanja in kjer imajo bazo, to ni bila zelo težka odločitev, ker jim tukajšnji pogoji zelo ustrezajo," pojasnjuje Gabrovšek.
"Za nas, raziskovalce krasa ali jamarje, je zanimivo to, da celotna priprava poteka nekako tako kot prava priprava na dejansko vesoljsko misijo. Vse se pripravlja na ta način, kot da jih bomo mi "izstrelili" v jamo in bodo tam neodvisni," pojasnjuje Franci Gabrovšek.
"Škocjanske jame so obiskali, del usposabljanja je bil tudi tam, a daljše šestdnevno obdobje bodo preživeli v drugi jami, ki je tehnično zelo zahtevna. V njej imamo zelo veliko vertikalo, je zelo razvejana in ima kar precej zapleten labirint rovov in galerij, v njej so zelo raznolika okolja, poleg tega pa ni tako občutljiva, da bi tak obisk naredil v njej kakršnokoli škodo in se ves čas zelo pazi, da za njimi ne ostane nič, še to, kar je bilo v jami prej, so sčistili," pove Gabrovšek in doda, da so glede tega zelo skrbni.
The underground world is alive with life, uniquely evolved to thrive in the cold depths (no vision, for example). Here, learning about some of our planet’s most amazing biology, far below the ground in the #skocjancaves of #slovenia ... #daretoexplore @csa_asc @ESA_CAVES pic.twitter.com/wJul86bZTs
— Joshua Kutryk (@Astro_Kutryk) September 14, 2019
Pri projektu sodeluje veliko število ljudi
Pred prihodom so se povezali z vsemi institucijami, ki na tem območju delujejo. Pri projektu sodelujejo slovenski in italijanski jamski reševalci, ki so poleg pri usposabljanju, zelo je pripomogel tudi Park Škocjanske jame, ki jim je v uporabo ponudil del svoje infrastrukture. Sodeluje tudi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, aktivno pa je vpeto tudi Jamarsko društvo "Gregor Žiberna" Divača, ki najbolje obvlada jame tega področja. Kot ocenjuje Gabrovšek, je v projekt vpletenih nekaj deset ljudi iz Slovenije in več kot 50 z italijanske strani.
Imena jame, v kateri bodo astronavti imeli usposabljanje, ne smejo razkriti.
Morda to ni zadnje usposabljanje na tej lokaciji
Česa podobnega oziroma primerljivega v Sloveniji še ni bilo, pove Gabrovšek. Kot je dejal, se že govori tudi o usposabljanjih za naprej, ob tem pa meni, da bo ena od prvih izbir zagotovo ena od že znanih lokacij, ker so praviloma jame, v katerih se to dela, dovolj raznolike, razvejane in velike, da težko opraviš vse, kar imaš namen opraviti, v enem letu. "Program ESA Caves teče že od leta 2012 in če se bodo ta usposabljanja še nadaljevala, bodo precej verjetno o tej lokaciji razmišljali tudi za naprej," meni Gabrovšek. Pri usposabljanjih je v ospredju tudi to, da astronavti okrepijo sposobnosti timskega dela tudi v mednarodnem okolju.
Vse poteka po natančno določenih protokolih kot pred pravo izstrelitvijo
"Za nas, raziskovalce krasa ali jamarje, je zanimivo to, da celotna priprava poteka nekako tako kot prava priprava na dejansko vesoljsko misijo. Vse se pripravlja na ta način, kot da jih bomo mi "izstrelili" v jamo in bodo tam neodvisni. Vse je podvrženo strogim protokolom, vsak poskus, ki ga bodo naredili, je do potankosti sprotokoliran, imajo zelo jasna navodila. Njihov čas v jami je že vnaprej povsem razdeljen, nič ni prepuščeno naključjem," pove Gabrovšek in doda, da so vsi elementi tveganja predvideni do potankosti in se vsako tveganje spravi na minimalno možno mero.
While the #CAVES2019 astronauts start first theory lessons, expert cavers arrange for underground access for the team... and WiFi!
— Human Spaceflight (@esaspaceflight) September 13, 2019
Check out the first batch of @ESA_CAVES pictures coming from #Slovenia: https://t.co/7DLspEDk1r
📸: @alessio_romeo pic.twitter.com/QQELwNlQB0
V jamo se odpravljajo raziskovalci, ki z delom v jamah še nimajo izkušenj
V jamo pošiljajo ljudi, ki na primer z opazovanjem ali vzorčenjem v jamah še nimajo nobenih izkušenj. "Prav tako, kot morajo na vesoljski postaji delati poskuse, ki jim jih pripravijo drugi, bodo morali v jami izvesti poskuse, ki smo jim jih pripravili mi," pojasni Gabrovšek in kot primer takšnih poskusov navede vzorčenje in kemične analize vode, pobiranje parametrov jamskega okolja in podobno, za kar so jih opremili z natančnimi protokoli postopkov in inštrumenti.
"Iz tega okolja morajo zbrati čim več podatkov in kar nekaj od tega bomo lahko v prihodnje s pridom uporabljali. Malokrat se zgodi, da imaš toliko dni v jami na voljo ekipo, ki ves čas opazuje, meri in vzorči. V takih večdnevnih obiskih malo drugače vidiš stvari, poleg tega bodo na vse gledali drugače kot mi, ki smo jamskega okolja vajeni," pove Gabrovšek.
Astronavti z opazovanjem ali vzorčenjem v jamah še nimajo nobenih izkušenj, zato raziskovalci upajo, da bodo opazili tudi kaj takšnega, kar je sicer njim že povsem samoumevno.
Iz izkušnje se lahko marsičesa naučijo tudi slovenski raziskovalci
Kot pravi Gabrovšek, se lahko iz te izkušnje tudi veliko naučijo. Lahko bi na primer za jamarje, ki se lotijo raziskovanja jam, pripravili podobne protokole, po katerih bi raziskovali.
"To pomeni, da bi bila jama vzorčena in opazovana po vseh načelih, ki jih moraš upoštevati pri znanstvenem raziskovanju. Zelo koristno je, da lahko nekoga drugega, ki gre na teren, uporabiš, da zate naredi neko raziskovanje, ker sam enostavno ne moreš biti povsod zraven," pojasni Gabrovšek in doda, da je območij in jam samo v Sloveniji toliko, da bi jih bilo nemogoče pokrivati na tak način in bi bilo to z natančno določenimi protokoli veliko lažje.
V jami bo šest astronavtov, ki bodo delovali povsem samostojno, z njimi pa bo tudi spremljevalna ekipa, ki bo ves čas bdela nad njimi in skrbela za varnost, a z njimi praktično ne bodo imeli stika. V petek, ko se bodo vrnili na površje, bodo svoje ugotovitve in izkušnje delili tudi s slovensko javnostjo.
2