Ponedeljek, 28. 1. 2019, 12.08
5 let, 10 mesecev
Jamarji v Škocjanskih jamah odkrili nove rove
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,94
1
Trojici jamarjev se je po enoletnem delu in raziskovanju uspelo prebiti v nove rove Škocjanskih jam.
Jamarji Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič so se po enoletnem delu in raziskovanju skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove, približno od 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke. Omenjena rova, visoka od 30 do 50 metrov in prav toliko široka, predstavljata nekdanjo strugo reke Reke.
Omenjeno odkritje, predvsem pa preboj v strop Martelove dvorane, je zelo pomembno, saj bo zdaj mogoče nemoteno preučevanje reke Reke ob visokih vodostajih, zlasti pa njeno skrivnostno odtekanje v globine kraškega sveta.
Jamarji so se skozi strop Martelove dvorane prebili v nove rove
Najdena rova od tal Martenove dvorane nista vidna. Gre za tako imenovana fosilna rova, ki ob visokem vodostaju krepko pripomoreta k odtekanju vode iz Škocjanskih jam. Na to nakazujejo številne sveže naplavine v najdenih rovih, zlasti les in žal tudi plastične steklenice, so sporočili iz Parka Škocjanske jame.
Omenjeno odkritje je poleg možnosti nadaljnjega raziskovanja tudi podaljšalo Škocjanske jame.
Razlog za kar 58 delovnih akcij je bilo predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struge reke Reke pa do samega stropa Martelove dvorane, ki ga je Luka Biščak s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel 4. julija 2017. V plezalnih akcijah, ki so sledile, je Biščak z Cencičem odkril dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom.
Martelova dvorana zdaj dostopna vse dni v letu
Zdaj je Biščaku, Ličanu in Jakofčiču po predhodnem lociranju dihalnika na površini glede na linijo plezanja v dvorani uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani. To pomeni, da je zdaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu, in ne samo v sušnih obdobjih, ko raven vode močno upade, saj dosedanja pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko.
Omenjena dvorana v Škocjanskih jamah z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se na samem koncu jam in je bila do zdaj dostopna samo po nevarni poti, zaprti za obiskovalce, skozi kanjon Škocjanskih jam.
Več o odkritju, ki je poleg možnosti nadaljnjega raziskovanja tudi podaljšalo Škocjanske jame, bodo povedali jamarji raziskovalci na torkovi novinarski konferenci. Do odkritja so sicer jamarji prišli ravno v letu, ko v Parku Škocjanske jame praznujejo 200-letnico obiskovanja.
1