Kras dobiva svoj svetovni dan, Slovenija v žarišču

Kraški svet bo letos dobil svoj mednarodni dan, kajti Unesco je 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Ob tem je Sloveniji pripadla posebna čast: prvo svetovno obeležitev bo med 10. in 13. septembrom gostila Slovenija. Osrednje prizorišče bo Postojna, slovesnost pa bo potekala v Postojnski jami.

Že skoraj osem desetletij obsežnega krasoslovja v Postojni

Izbira Slovenije je vse prej kot naključna. Prav v Sloveniji se je razvijalo krasoslovje, znanstvena disciplina, ki danes proučuje kraške pojave po vsem svetu. Slovenski kras je bil zaradi svoje izrazitosti že stoletja naravni laboratorij za raziskovalce, ki so skušali razumeti, kam izginjajo reke, kako nastajajo jame in kako voda oblikuje apnenčasto pokrajino.

Vhod v Postojnsko jamo, kjer bo 12. septembra osrednja slovesnost prvega mednarodnega dneva krasa. Foto: Klemen Korenjak

Postojna je pri tem eno ključnih središč. Tradicijo raziskovanja, ki sega več stoletij v preteklost, danes nadaljuje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki v Postojni deluje že od leta 1947. Prav slovenska kraška pokrajina je pomagala oblikovati znanstveno razumevanje kraških pojavov, ki ga danes uporabljajo po vsem svetu.

Pobuda iz Slovenije

Slovenski raziskovalci krasa so bili tudi pobudniki za uvedbo mednarodnega dneva krasa. Ena izmed pobudnic, znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU Nadja Zupan Hajna, njegov namen vidi precej širše od enkratnega praznovanja: "Mednarodni dan ni cilj, ampak začetek. Je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje."

Znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in nekdanja predsednica Mednarodne speleološke zveze Nadja Zupan Hajna je bila ena izmed najdejavnejših pobudnic za uvedbo mednarodnega dneva krasa. Foto: Luka Vovk Vižintin

Zelo pomembno dejstvo o krasu je namreč tisto, ki ga obiskovalec jame sploh ne opazi. Kraški vodonosniki so posebni zato, ker voda skozi razpoke in podzemne kanale pogosto potuje hitro in po zapletenih poteh. Dež, ki pade na površje, lahko zato razmeroma hitro postane del podzemnega vodnega sistema. To je prednost, ko govorimo o naravnih zalogah vode, hkrati pa tudi velika ranljivost. Onesnaženje lahko skozi kraški sistem prodre globoko pod površje in se razširi po poteh, ki jih brez raziskav težko predvidimo.

Od kraške vode je odvisna več kot milijarda ljudi po svetu

Krasoslovje ni samo proučevanje jam. Znanstveniki raziskujejo tudi gibanje podzemne vode, njeno kakovost ter povezave med površjem in podzemljem. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU opozarja na širši pomen teh sistemov: "Karbonatne in evaporitne kamnine obsegajo več kot 20 odstotkov kopnega brez ledu, od kraške vode pa je odvisna več kot milijarda ljudi po svetu."

Znanstveni svetnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU Franci Gabrovšek je med drugim opozoril na pomen kraškega sveta pri oskrbi s pitno vodo. Foto: Luka Vovk Vižintin

Varovanje kraškega sveta zato mora biti veliko več od zaščite jam: varovati je treba tudi območje nad njimi in celoten sistem, skozi katerega potuje voda. Jame pa so tudi zgovorna priča preteklosti, ker njihove tvorbe lahko ohranjajo zapise o nekdanjih okoljskih in podnebnih razmerah, kar znanstvenikom pomaga pri rekonstrukciji podnebne in okoljske zgodovine Zemlje.

Škocjanske jame že 40 let na prestižnem Unescovem seznamu

Slovenija ima za razumevanje in varovanje kraškega sveta še posebej močan argument: Škocjanske jame so bile vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine že leta 1986 in veljajo za enega najpomembnejših primerov kraške naravne dediščine na svetu. Njihova vrednost ni omejena na podzemne rove in ogromne dvorane, ker gre za celovit naravni sistem, v katerem imajo pomembno vlogo podzemna reka, geološki procesi in širše kraško okolje.

Kraška pokrajina je na prvi pogled videti trdna. Apnenčaste planote, skale in jame dajejo vtis nečesa, kar se skoraj ne more spremeniti, toda pod površjem potekajo procesi, ki so precej bolj občutljivi. Voda hitro prodira v kamnino in povezuje površje s podzemljem. Človekov poseg na enem mestu ima lahko zato posledice precej dlje, kot bi pričakovali, kar ravno te dni boleče spoznavajo naši jugovzhodni sosedje.

Škocjanske jame Foto: Matej Leskovšek

Širši družbeni pomen

Raziskave kraških sistemov so zato pomembne tudi pri načrtovanju cest, naselij, kmetijske dejavnosti in drugih posegov v prostor. Brez poznavanja podzemnih voda in geološke zgradbe lahko namreč posežemo v sistem, ob čemer posledic na površju sploh ne vidimo. Kras je tako eden tistih delov narave, pri katerih velja preprosto pravilo: če nečesa ne vidimo, še ne pomeni, da to ne obstaja.

Pobuda za mednarodni dan jam in krasa je nastala v okviru Mednarodne speleološke zveze (UIS). Pomembno vlogo pri njeni pripravi je imela slovenska krasoslovka Nadja Zupan Hajna, ki je leta 2022 prevzela predsedovanje zvezi. Predlog je bil nato ob podpori Slovenije in njenih institucij pripeljan do Unesca. Generalna konferenca Unesca ga je leta 2025 tudi formalno potrdila.

Postojna in Postojnska jama osrednje prizorišče

Prva obeležitev novega mednarodnega dne bo imela precej simboličen naslov in simbolično prizorišče. Med 10. in 13. septembrom bo v Postojni potekala mednarodna znanstvena konferenca Raziskujmo, razumimo in varujmo: k trajnostnemu upravljanju jam in krasa.

Osrednja slovesnost bo 12. septembra v Postojnski jami, kjer se bodo srečali znanstveniki, speleologi, predstavniki Unesca, odločevalci in drugi strokovnjaki. Udeležbo je potrdila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.