Slovenija prehitela tudi Španijo in Italijo

Podatki platforme nPerf za obdobje od januarja do septembra 2026 kažejo, da je Slovenija med petimi primerjanimi državami Južne Evrope dosegla najvišji povprečni fiksni pretok pri prenosu podatkov v smeri proti uporabniku (download).

Povprečna izmerjena hitrost v Sloveniji je znašala 373,65 megabita na sekundo, kar je precej pred drugouvrščeno Španijo, kjer so izmerili 277,66 megabita na sekundo. Portugalska se z 254,61 megabita na sekundo uvršča na tretje mesto.

Razlike v (povprečnih) hitrostih se kažejo zlasti pri pogosti uporabi storitev in opravil, kjer so datoteke ali podatkovni tokovi veliki in obsežni. Foto: Shutterstock

Tri minute, pa še tri, pa še tri …

Te razlike se še zlasti pokažejo pri prenosih večjih datotek, pa tudi hitrost internetne povezave je za uporabnika najbolj razumljiva takrat, ko jo prevedemo v čas, potreben za prenos določene količine podatkov.

Pri povprečnem slovenskem rezultatu bi tako prenos datoteke velikosti 20 gigabajtov ob idealnih razmerah trajal manj kot osem minut, v Španiji pa 11 minut. Tri minute se morda ne zdijo veliko, a se pri pogostem prenašanju velikih datotek časovni prihranki zelo hitro seštevajo.

Visoke hitrosti so pomembne tudi pri drugih zahtevnejših opravilih. Hitrejša povezava omogoča krajše čakanje pri prenosu večjih datotek, bolj udobno delo na daljavo ter nemoteno pretakanje videa v visoki ločljivosti, če je seveda dovolj hitra tudi povezava na drugi strani.

Hitre in zanesljive (stacionarne) internetne povezave so pomembne za velik nabor storitev, kot so videokonference, učenje na daljavo, spremljanje pretočnih vsebin (streaming) ... Foto: Shutterstock

Italija in Hrvaška krepko zaostajata

Četrtouvrščena Italija ne dosega niti polovice hitrosti, s katero se ponaša Slovenija, Hrvaška pa celo za Italijo zaostaja skoraj za petino. Povprečna hitrost stacionarnega interneta v smeri do uporabnika (download) je po podatkih družbe nPerf v istem obdobju, to je v prvih osmih mesecih letošnjega leta, znašala 180,22 megabita na sekundo, na Hrvaškem pa 147,07 megabita na sekundo.

Kaj so sploh merili?

Pri razumevanju teh podatkov je pomembno vedeti, da ne gre za teoretične hitrosti, ki jih ponudniki navajajo v svojih cenikih. nPerf je platforma za merjenje zmogljivosti internetnih povezav, njeni podatki pa temeljijo na dejanskih meritvah uporabnikov.

Platforma združuje veliko število preizkusov povezljivosti in jih uporablja za analizo kakovosti internetnih omrežij, zato povprečna vrednost predstavlja rezultat meritev v realnih razmerah, ne zgolj največje hitrosti, ki jo omogoča določena tehnologija ali naročniški paket. Pri primerjavah med državami je zato pomembno upoštevati, da rezultat odraža kombinacijo različnih tehnologij, paketov, omrežij in uporabniških okolij.

Povprečna hitrost stacionarnega interneta v smeri do uporabnika (download) v petih južnoevropskih državah v prvih osmih mesecih leta 2026 po meritvah, ki jih je zbrala francoska družba nPerf Foto: nPerf / Siol.net

Visoka povprečna hitrost še ne pomeni, da jo ima vsak

Podatek za Slovenijo je sicer zelo spodbuden, a pri vseh teh državah je treba vedeti, da so to državna povprečja, na podlagi katerih ne moremo trditi, da so navedene hitrosti dostopne vsakem uporabniku v posamezni državi. Vsekakor pa smo lahko veseli, da pri nas dosegamo višje povprečne hitrosti kot v Italiji in Španiji, ki brez dvoma veljata za razvita telekomunikacijska trga.

Dejanska hitrost pri posameznem uporabniku je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od vrste dostopa do interneta, omrežja operaterja, naročniškega paketa, zmogljivosti domačega usmerjevalnika in brezžične povezave. Pri povezavi prek Wi-Fi lahko na končni rezultat vplivajo tudi oddaljenost od usmerjevalnika, uporabljeni frekvenčni pas in zmogljivost naprave.