Ponedeljek, 1. 9. 2025, 14.12
3 ure, 36 minut
Arso Jankoviću: Podatki o kakovosti zraka so verodostojni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,06
Podatki o kakovosti zraka v Ljubljani, ki jih Arso sporoča Evropski okoljski agencije (EEA), so dokazljivo verodostojni, so v agenciji na sestanku pojasnili ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Čeprav je kakovost zraka boljša kot pred desetletji, je treba po oceni Arsa nujno nadalje zmanjševati izpuste iz prometa in individualnih kurišč.
Kot so objavili na Agenciji RS za okolje (Arso), so v petek ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću predstavili poročilo in način v začetku julija objavljene najnovejše analize EEA o kakovosti zraka v evropskih mestih, ki je Ljubljano uvrstila na dno lestvice evropskih mest oziroma na 709. mesto od skupno 761 mest.
Za podrobno razlago o objavljenih podatkih in uporabljeni metodologiji so se na agencijo obrnili na občini, saj jih je uvrstitev Ljubljane presenetila.
Kot je takrat pojasnjeval župan Janković, je mesto v zadnjih letih s številnimi ukrepi, ki so jih uvedli za izboljšanje kakovosti zraka, doseglo izjemen napredek pri znižanju koncentracij trdnih delcev ter ozona, kar da potrjujejo meritve na akreditiranih merilnih mestih.
Vodja oddelka mestne občine za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen pa je zatrjevala, da iz podatkov ni mogoče razbrati, zakaj je Ljubljana dosegla tako slabo uvrstitev. "Če bi šli pogledat malo bolj podrobno na strani EEA, preprosto ni ustrezne razlage, da bi lahko interpretirali te podatke. Gre preprosto za podatek, ki ne pove popolnoma ničesar, zastrašuje, ne pove pa dejanskega stanja," je dejala.
Na petkovem sestanku so na agenciji županu med drugim razložili, da orodje EEA preverja, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi v mestu, pri čemer upošteva tri vrste onesnaževal – drobne prašne delce PM 2,5, dušikov dioksid in ozon pri tleh. Podatki, ki jih je v analizi uporabila EEA, pa so za leti 2023 in 2024. "Na podlagi teh podatkov EEA izračuna, kako zrak ogroža prebivalce in kakšno tveganje za prezgodnjo smrt povzročajo posamezna onesnaževala. Potem ta tveganja sešteje in izdela oceno za celo mesto," so navedli.
Ob tem so predstavniki agencije župana seznanili tudi s podatki o kakovosti zraka v Ljubljani, okolici in širši regiji. Čeprav po njihovih navedbah zadnja leta na merilnih mestih Arso zakonsko dovoljene vrednosti niso presežene, pa je kljub temu občasno kakovost zraka slaba predvsem v hladnem obdobju leta, ko se v Ljubljanski kotlini zaradi temperaturnega obrata pri tleh zadržuje hladen zrak in v njem vsi izpusti. "Zato je nujno še naprej zmanjševati izpuste, ki so predvsem posledica prometa in individualnih kurišč," so posvarili na agenciji.
Ob tem so dodali, da ima neugodne okoliščine glede kakovosti zraka pravzaprav vsa jugovzhodna Evropa, saj je zaradi vremenskih pogojev in orografije manj prevetrena ter se ne more primerjati s srednjo in severno Evropo.
V luči tega je treba po opozorilih Arsa modro razmisliti, katere ukrepe uvesti, da bodo res izboljšali kakovost zraka.
"EEA načrtuje tudi razvrstitev mest glede na napredek pri izvedenih ukrepih za izboljšanje zunanjega zraka. V razvrstitvi, ki bi upoštevala izboljšanja zraka zaradi izvedenih ukrepov, bi se Ljubljana uvrstila višje," so dodali.
Spomnili so tudi na dejstvo, da je Evropska komisija sprejela novo direktivo kakovosti zraka, ki v naslednjih letih standarde za kakovost zraka zaostruje. "Brez dodatnih ukrepov bomo dihali zrak podobne kakovosti kot sedaj, vendar s preseženimi mejnimi vrednostmi za delce PM 2,5 ter PM 10, dušikove okside in benzopiren," so še opozorili.
Najvišje Stockholm, Reykjavik in Helsinki
EEA je na začetku julija objavila najnovejši pregled kakovosti zraka evropskih mest, v katerem je na najvišja mesta uvrstila Stockholm, Reykjavik in Helsinke. Kot so takrat pojasnili pri agenciji, so evropska mesta na lestvici v spletnem pregledovalniku kakovosti zraka razvrščena od najčistejšega do najbolj onesnaženega na podlagi podatkov o koncentraciji delcev PM 2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih. Do zdaj so bili vključeni samo podatki o delcih PM 2,5, ne pa tudi o drugih dveh ključnih onesnaževalih, kar je po oceni EEA preprečevalo celovitejšo primerjavo kakovosti zraka v mestih, kot je na voljo v posodobljeni različici spletnega pregledovalnika.
Medtem ko med prvo dvajseterico na lestvici evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska in norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.
