Uživajmo poletje
Četrtek, 11. 7. 2024, 22.20
4 dni, 3 ure
Kam na kopanje, da vam morskih radosti ne pokvari morska sluz? #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,78
Italijanska plaža, Trst
Nam lahko morska sluz pokvari kopanje na slovenski obali? Preverili smo, koliko sluzi je na Debelem rtiču, v Simonovem zalivu v Izoli in na strunjanski plaži. Kje smo v torek našli sluz, preverite na spodnjih fotografijah. Strokovnjaka Morske biološke postaje Piran smo povprašali, kakšno stanje na hrvaški in italijanski obali v naši bližini. Kam torej na kopanje? Kako bo vročinski val vplival na razvoj morske sluzi v naslednjih dneh?
Sluz kopalcem izgleda grdo, praviloma pa ni nevarna za zdravje
Kopalna sezona je v polnem teku. Plavalce pa ponavadi zanima, ali je morje videti čisto. Videz čistega morja pokvari prisotnost morske sluzi. Morska sluz sicer ni posledica onesnaženosti morja. Vseeno pa deluje neprivlačna za kopalce.
Ali obstajajo kotički naše obale, kjer sluzi ni?
V torek sta strokovnjaka Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo za siol.net pregledala stanje sluzi na slovenskem morju. Sluz je še vedno prisotna, vendar so bile opažene razsežnosti manjše kot v preteklih dneh, sta sporočila dr. Borut Mavrič in dr. Patricija Mozetič.
S spuščanjem kamere so sluz v vodnem stolpcu zaznali zgolj na točki v centru Tržaškega zaliva (točka, poimenovana CZ), kjer pa ni tvorila gostih agregatov in je imela videz pajčevine. Prisotna je bila tudi na morskem dnu, v obliki svaljkov. Na tem mestu so pri dnu zaznali tudi precej zmanjšano količino kisika. Sluz se prav tako tudi še pojavlja na površini. Pred vsem v popoldanskem času jo je maestral nagnetel tudi ob obali, sta sporočila strokovnjaka.
Na naših plažah je nekaj sluzi, a plavalcev ne moti preveč
Tudi sami smo preverili, koliko sluzi je na slovenski obali. S sluzjo so prekriti manjši deli morja tik ob obali. Plavalci se lahko sluzi brez večjih težav izognejo.
Debeli rtič
Nekaj sluzi smo opazili na plaži na Debelem rtiču.
Opazili smo tudi precej kopalcev.
Strunjanska plaža
Sluzi smo zaznali tudi na strunjanski plaži.
Otrok, ki preživljajo šolske počitnice, kot tudi ostalih kopalcev, sluz ni pretirano motila.
Plaža v Simonovem zalivu
Na manjših delih Simonovega zaliva smo opazili sluz, vendar vzdušja na znani izolski plaži ni pokvarila.
Je sluzi na bližnjih obalah Hrvaške in Italije kaj manj?
Sluzi so še vedno prisotne tudi v italijanskem delu Tržaškega zaliva. Teh je manj kot v prejšnjih dneh, podobno kot v našem delu zaliva. Sluzi so prisotne tudi ob zahodni obali severnega Jadrana, tokovi naj bi jih zanesli tudi južneje v dežele Abruzzo in Puglia. Vendar gre za tako kot pri nas za neenakomerno razporeditev, tako da ni celotna površina morja ali vodni stolpec prepreden s sluzjo. Italijanski strokovnjaki jo opažajo bolj na odprtem morju. Vetrovi, ki pihajo s kopnega, sluz namreč odnašajo oziroma zadržujejo sluzi stran od obale, pojasnita strokovnjaka piranske morske biološke postaje.
Strokovnjaka še dodata, da je stanje v hrvaški Istri trenutna boljše. Sluzi na vodni gladini in v vodi tam praktično ni več.
Na tržaški obali smo v skladu z napovedjo strokovnjakov sluz ujeli tudi mi.
Kako na sluzenje vpliva vročinski val?
Neenakomerna porazdelitev temperature vzdolž vodnega stolpca (višja v zgornjih plasteh zaradi stika z ozračjem, potem pada proti dnu) vpliva na gostoto vodnih slojev in posledično na razslojenost vodnega stolpca – plasti se ne mešajo. Višja, kot je temperatura ozračja, večja je razslojenost, tako da so zgornji sloji ločeni od spodnjih, s tem pa se tudi sluzi zadržujejo na določeni globini. Tu bi vsekakor pomagale močne nevihte in nekaj dni trajajoči vetrovi, predvsem burja, pojasnjujeta strokovnjaka morske biološke postaje. Prav burja bi lahko vodne plasti premešala od površine do dna. To bi po eni strani razpihnilo in tudi mehansko razgradilo sluzaste agregate, po drugi strani pa ohladilo zgornje sloje, ki se v zadnjih dneh res intenzivno segrevajo.
Plaža v Strunjanu.
