SiolNET. Novice Slovenija
5,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako smo Marjana Pišljarja odvrnili od rubeža policista

5,93

termometer

Marjan Pišljar
Foto: STA

V zadnjem obdobju prihaja na dan vse več zgodb o težkem socialnem položaju policistov. Nekateri si zaradi socialnih stisk izposojajo denar tudi pri vplivnežih, ki so se ali bi se lahko znašli v policijskih preiskavah.

Pred stavko je povprečna plača policista s srednješolsko izobrazbo znašala 883 evrov neto. Nekateri se zato znajdejo po svoje. Javna skrivnost je, da več policistov v prostem času opravlja pridobitno dejavnost, ki je po zakonu ne bi smeli: od nedovoljene detektivske dejavnosti do pomoči pri izterjavi dolgov.

Spet druge življenje prisili, da si denar izposodijo na sivem trgu po obrestih, ki veljajo za oderuške, saj so jim vrata bank zaprta zaradi prenizkih prejemkov. Težava nastane, ko postanejo dolžniki oseb iz podzemlja ali vplivnežev, ki so se ali bi se lahko znašli v policijskih preiskavah.

Eden od njih je policist iz okolice Vrhnike. Njegovo ime hranimo v uredništvu.


Morda vas bo zanimalo še:

Ni imel sreče kot Jure Janković

Policist, ki mu je Pišljar posodil denar, ni imel takšne sreče kot sin ljubljanskega župana Jure Janković. 
Policist, ki mu je Pišljar posodil denar, ni imel takšne sreče kot sin ljubljanskega župana Jure Janković.  Iz dokumentov, ki smo jih pridobili na Siol.net, je razvidno, da si je pred časom želel izposoditi večjo vsoto denarja. V lasti nima nobene nepremičnine. 

Našel ga je pri poslovnežu Marjanu Pišljarju, dolgoletnem lastniku podjetij Les in Metalka Commerce, ki se že več kot dve desetletji ukvarja s posojanjem denarja po visokih, celo dvomestnih obrestnih merah. 

V širši javnosti je Pišljar zaslovel kot posojilodajalec Jureta Jankovića, sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki mu je ostal dolžan tri milijone evrov. Leta 2012 ga je poskušal izterjati z rubežem premoženja v hiši, kjer je mlajši Janković prebival. Kdo je pozneje poplačal dolg, nikoli ni bilo javno znano. 

Policist, ki mu je Pišljar posodil denar, ni imel te sreče. 

Ko Siol.net pošlje vprašanja, se rubež ustavi

Kot razkrivajo dokumenti, se je Pišljar odločil dolg izterjati prek sodišča. To mu je sredi leta dovolilo rubež policistovega premoženja. Natančneje pohištva in drugih predmetov. Pooblaščeni rubežnik bi tako moral na vrata policistovega domovanja v okolici Ljubljane potrkati v zadnjih dneh septembra. 

A se to ni zgodilo. Dvajsetega septembra smo začeli zgodbo preverjati na policiji. Dva dni pozneje so nam s Policijske uprave Ljubljana poslali odgovore. Na isti dan je Pišljar rubež preklical. Sodišču je pojasnil, da mu upnik poplačuje dolg z obroki od plače, ki jo dobi na policiji. 

Po naših informacijah je primer policista, zadolženega pri Pišljarju, tedaj že obravnaval tudi notranji nadzor policije. Na Pišljarja smo naslovili več vprašanj: 

1. Zakaj rubež?

2. Zakaj ste odstopili od rubeža? Ali ste od njega odstopili, ker vas je policist obvestil, da je v postopku notranjega nadzora zaradi suma notranjevarnostnega tveganja?

3. Kdo vas je predstavil policistu glede na to, da svoje posojilne dejavnosti javno ne oglašujete? Kako je prišel v stik z vami?

4. Koliko policistov je med vašimi dolžniki?

(Pre)zadolženost kot varnostno tveganje za policijo

Pišljar bi se lahko znašel v preiskavi zaradi sporne prodaje zgradbe ACH, ki jo je z velikim dobičkom preprodal Pozavarovalnici Sava, to je takrat še vodil Zvonko Ivanušič (na sliki). Pišljar bi se lahko znašel v preiskavi zaradi sporne prodaje zgradbe ACH, ki jo je z velikim dobičkom preprodal Pozavarovalnici Sava, to je takrat še vodil Zvonko Ivanušič (na sliki). Foto: STA Zgodba ima več razsežnosti. Najprej zato, ker zadolževanje policistov na sivem trgu denarja pomeni visoko stopnjo varnostnega tveganja za policijo.

To lahko ponazorimo s konkretnim primerom.

Policija je že poleti začela predkazenski postopek zaradi sporne prodaje zgradbe ACH. Pišljar jo je konec lanskega leta kupil od ACH in nekaj mesecev pozneje za 1,5 milijona evrov višjo ceno preprodal Pozavarovalnici Sava, ki jo je takrat še vodil Zvonko Ivanušič. Mogoče je, da je oziroma da bo morebitni osumljenec v preiskavi tudi Pišljar. 

Tveganje je še posebej veliko, ker imajo policisti dostop do ključnih podatkov o vseh posameznikih v Sloveniji. Le z nekaj kliki po policijskih evidencah je mogoče priti do informacij o tem, kje določena oseba prebiva, kdo so njegovi družinski člani, kakšen avto vozi, kje je zaposlen in ali ga je policija kadarkoli obravnavala.

Nedovoljeno brskanje po evidencah

Samo med letoma 2009 in 2013 je urad informacijske pooblaščenke zaradi nepooblaščenih vpogledov v evidence kaznoval kar 40 policistov. Podatkov za obdobje med letoma 2014 in 2016 nam niso posredovali. 

"Policist v primeru, kot ste ga opisali, postane ekonomsko ranljiv in dojemljiv za različna nezakonita in koruptivna dejanja," poudarja predsednik sindikata policistov Zoran Petrovič

Pritrjujejo mu tudi na Generalni policijski upravi (GPU). "Zadolževanje je lahko tudi resno tveganje, vendar v izjemnih primerih, ko nanj vplivajo tudi drugi dejavniki, kot na primer okoliščine, v katerih je dolg nastal, kako se dolg odplačuje in odnos posameznika do dolga. Če ob tem posameznik tudi odklonsko ravna, bi lahko to pomenilo tudi grožnjo pri zagotavljanju notranje varnosti," poudarjajo na GPU.

Kje si policisti izposojajo denar, policija ne ve

"Veliko policistov danes ob rednem delu opravlja še popoldansko oziroma dopolnilno dejavnost, ta je v velikem razmahu," pravi predsednik policijskega sindikata Zoran Petrovič. "Veliko policistov danes ob rednem delu opravlja še popoldansko oziroma dopolnilno dejavnost, ta je v velikem razmahu," pravi predsednik policijskega sindikata Zoran Petrovič. Foto: Matej Leskovšek A kljub temu prezadolževanja med policisti z vidika notranje varnosti posebej ne spremljajo. Zakaj ne? 

Po njihovem "samo dejstvo, da je policist zadolžen, še ne pomeni krnitve integritete uslužbencev policije oziroma policijskih enot". Notranja varnost v policiji je tako ogrožena, šele ko se zgodi "odklonski pojav ali ravnanje". 

Med zunanjimi tveganji na policiji precej več pozornosti namenjajo povezavam s storilci kaznivih dejanj, morebitni odvisnosti od drog ali alkohola, političnim vplivom, zahtevam lokalne skupnosti, uhajanjem informacij v medije in civilnim iniciativam. 

Na PU Ljubljana "iz prakse ugotavljajo, da je zadolževanje in prezadolževanje pojav, ki je stalno prisoten, vendar v primerjavi z drugimi notranjevarnostnimi pojavi ni v ospredju".



"Vsak se znajde po svoje"

"Izposojanje denarja je bilo po mojem vedenju včasih celo večja težava kot danes. Delno tudi zaradi nepovratne finančne pomoči, ki jo ponujamo pri sindikatu," meni Petrovič. Pri tem opozarja na drugo pomembno razsežnost prezadolževanja policistov – njihove socialne stiske.

"Stanje je težko. Najhuje je tistim, ki so zaradi bolezni, svoje ali bolezni koga v družini, doma. Vsak se znajde po svoje. Veliko policistov danes ob rednem delu opravlja še popoldansko oziroma dopolnilno dejavnost, ki je v velikem razmahu," meni Petrovič. 

To potrjujejo tudi podatki GPU. Samo v prvih osmih mesecih leta je 32 policistov predstojnika obvestilo o tem, da bi opravljalo dopolnilno dejavnost. Lani je to storilo 42 policistov, leta 2014 pa 46.

Zadolževanje policistov na sivem trgu denarja pomeni visoko stopnjo varnostnega tveganja za policijo. Zadolževanje policistov na sivem trgu denarja pomeni visoko stopnjo varnostnega tveganja za policijo. Foto: Ana Kovač

"Slišal pa sem, da so posamezniki delali tudi na črno in bili v postopku notranjega nadzora," opozarja Petrovič. Koliko je med policisti takih, ki opravljajo nezakonito detektivsko dejavnosti ali na črno pomagajo pri izterjavah? "Po mojem mnenju je tega kar veliko," odgovarja. 

Na GPU so v zadnjih letih poznali en primer policista, ki naj bi opravljal detektivsko dejavnost, a se sum pri notranjem nadzoru ni potrdil. Sodelovanja policistov pri izterjevanju dolgov niso zabeležili. 

"Seveda je narobe, ko posamezniki zlorabljajo svoja pooblastila. Toda hkrati je težko obsojati ljudi, če ne morejo preživeti od lastnega dela. Že en sam izredni dogodek, recimo bolezen, ločitev ali zgrešena naložba, lahko policista spravi v izgubljen položaj," meni Petrovič.

Tako se znajdejo v začaranem krogu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin