Petek, 6. 6. 2025, 16.10
3 tedne
Kako lahko Američani prizadenejo Beti Hohler?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
Kako bi lahko ameriške sankcije vplivale na slovensko sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler in kako jo lahko Slovenija zaščiti?
Po odločitvi vlade ZDA, da uvede sankcije zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), med njimi tudi Slovenko Beti Hohler, je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon napovedala sprožitev postopkov za njeno zaščito. Kako bi lahko sankcije vplivale na slovensko sodnico in kako lahko Slovenija Hohler zaščiti?
Sankcije niso šala
Sankcije pomenijo, da je blokirano morebitno premoženje sodnic v ZDA, hkrati pa ameriški državljani in podjetja ne smejo poslovati z njimi. Kako pomembne posledice imajo lahko sankcije, priča primer nekaterih uslužbencev ICC, ki ima sedež v Haagu, in njegovega glavnega tožilca Karima Khana, zoper katere so ZDA uvedle sankcije že februarja letos.
Zamrznjen bančni račun in aretacije
Tiskovna agencija AP je maja poročala, da je Khan izgubil dostop do elektronske pošte in da so mu zamrznili bančni račun. Uslužbenci ICC z ameriškim državljanstvom pa so povedali, da bi jih lahko ob vrnitvi v ZDA aretirali.
Bojijo se pošiljati pošto
Nekatere nevladne organizacije so v strahu pred sankcijami nehale sodelovati s sodiščem, nekateri vodilni uslužbenci teh organizacij pa niso več odgovarjali na elektronsko pošto predstavnikov ICC.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in nekateri drugi vodilni politiki te entitete v BiH so zaradi sankcij ostali brez bančnih računov.
Milorad Dodik ostal brez plače
Znan je tudi primer sankcioniranega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in nekaterih drugih vodilnih politikov te entitete v BiH, ki so jim banke na zahtevo ameriške administracije zaprle račune.
Tako nekateri vidni politični predstavniki Srbov niso mogli priti do svojih plač, v težavah pa so se znašla tudi nekatera podjetja. Če namreč banke ne bi upoštevale ameriških zahtev, bi bile same deležne sankcij in ne bi mogle sodelovati z ameriškimi bankami oziroma ponudniki plačilnih storitev.
Kako lahko zaščitijo Beti Hohler?
Po poročanju STA je evropski akt o blokiranju, ki ga želi Slovenija sprožiti kot odziv na sankcije ZDA, namenjen zaščiti pravnih in fizičnih oseb iz EU pred ukrepi tretjih držav, ki v nasprotju s pravom Unije posegajo v njihove interese.
Profesorica prava EU na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik je pojasnila, da takšna zaščita v primeru sankcij proti Hohler trenutno ne velja, saj ameriška pravna podlaga za sankcije proti ICC ni vključena v prilogo uredbe.
"To lahko stori Evropska komisija s sprejetjem delegirane uredbe, pri čemer mora oceniti, da ukrepi ZDA povzročajo škodo subjektom v EU ali ogrožajo suverenost in interese Unije," pojasnjuje Hojnik.
Postopek za aktivacijo zaščite temelji na politični odločitvi in oceni Komisije. Slovenija jo lahko pozove, da z uredbo zaščiti sodnico Hohler kot državljanko EU in kot predstavnico neodvisnega mednarodnega sodstva.
Takšna zaščita omogoča tarči sankcij, da zavrne njihovo izvrševanje, da pred evropskimi sodišči zahteva povračilo škode in da se v postopkih v EU upošteva neskladnost tujih sankcij z evropskim pravom. V praksi to pomeni, da bi bila sodnica Hohler deležna pravnega varstva, če bi zaradi sankcij utrpela škodo. Pravna sredstva bi lahko uporabila na ozemlju Unije.
Delegirani akt sprejme Komisija, veljati pa začne le, če niti Evropski parlament niti Svet EU v roku dveh mesecev ne izrazita nasprotovanja. Evropski parlament o tem odloča z absolutno večino, države članice v Svetu pa s kvalificirano večino, to je najmanj 15 od 27 članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov vseh državljanov EU. Instituciji lahko Komisijo tudi pred iztekom roka obvestita, da aktu ne bosta nasprotovali. Tako za sprejetje zaščitnih ukrepov ni potrebno soglasje vseh držav članic, so potrdili na Evropski komisiji.
