Sobota, 22. 9. 2018, 16.02
5 let, 6 mesecev
Poplavna ogroženost Ljubljane naj bi se zmanjšala
Kako je Ljubljana pripravljena na jesensko deževje in morebitne poplave?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,12
3
Poplavljen del Ljubljane leta 2010
Predvsem prebivalci Rožne doline in dela Viča so danes bolj varni pred poplavami kot pred osmimi leti, ko je bil velik del prestolnice pod vodo. A Ljubljančani si bodo lahko povsem oddahnili šele leta 2022, ko bo predvidoma zgrajen zadrževalnik Razori v sosednji občini.
Jesen v Sloveniji skoraj vsako leto zaznamujejo obilne padavine, ki sprožijo poplavljanje večjih rek na različnih območjih. Najobsežnejše poplave se dogajajo med septembrom in decembrom, trend ekstremnih poplav pa raste. Vsako leto vsaj ena ali dve obsežni poplavi povzročita nemalo škode.
Ljubljana je najbolj ogroženo poplavno območje v Sloveniji z največjim škodnim potencialom. V primeru katastrofalnih poplav je v Mestni občini Ljubljana (MOL) ogroženih okoli osem tisoč hektarjev površin, od tega več kot 400 hektarjev urbanih. Na poplavnih območjih živi okrog 20 tisoč prebivalcev, največ na jugozahodnem delu občine, kjer poplavljata Ljubljanica in hudourniška Gradaščica oziroma Mali graben.
Najhuje pred osmimi leti, pred štirimi leti malo bolje
Nazadnje je vodna ujma Ljubljančane prizadela leta 2010, ko so bili širše območje Viča, Ljubljanskega barja in del Rožne doline pod vodo. V milejši obliki je prebivalce jugozahode prestolnice prizadela tudi štiri leta kasneje, ko so se nekatere ulice v Rožni dolini spremenile v deročo reko.
Ulice v Rožni dolini so se ob jesenski poplavi leta 2014 spremenile v deročo reko.
Jugozahodni del Ljubljane, vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki, je zaradi goste poseljenosti sicer eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji. Vzrok za takšno poplavno ogroženost na tem delu Ljubljane je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu zaradi slabega vzdrževanja obstoječega odvodnega sistema, prekinitev koridorjev poplavnih vod proti Barju in Ljubljanici ter zmanjšanja poplavnih površin kot posledice širjenja urbanih območij.
Ker dolgoročne vremenske napovedi tudi za letošnjo jesen kažejo močnejše padavine, smo preverili, kaj je bilo v prestolnici narejenega za zmanjšanje poplavne ogroženosti Ljubljančanov.
"Poplav se ne da odpravljati, lahko pa zmanjšamo tveganja"
Predsednica Društva vodarjev Slovenije, tudi zaposlena na inštitutu za vode, Lidija Globevnik opozarja, da je osem let za urejanje tako obsežnih ukrepov relativno kratko obdobje.
Poplav se ne da odpravljati, lahko pa zmanjšamo tveganja, opozarja Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije.
"Ne moremo govoriti samo o neoperativnosti pristojnih državnih in lokalnih institucij, temveč tudi o odnosu javnosti do tega vprašanja. Civilne iniciative pogosto otežujejo načrtovanje ukrepov in podaljšujejo rok izvedbe. Poplav se ne da odpravljati, lahko pa zmanjšamo tveganja," pojasnjuje Globevnikova.
Dodaja, da je bilo v smeri zmanjševanja tveganj v Ljubljani že veliko narejenega. Pri tem omeni suhi zadrževalnik na Brdu, ki bo preprečil poplavljanje Glinščice v Rožni dolini.
Na MOL pojasnjujejo, da so v štirih letih po katastrofalnih poplavah jeseni 2010 za povečanje poplavne varnosti namenili več kot deset milijonov evrov. Tudi v naslednjih letih so se ukrepi nanašali na čiščenje cestnih prepustov, čiščenje in urejanje obcestnih jarkov, odstranjevanje grmičevja in dreves, pridobivanje zemljišč za izvedbo suhega zadrževalnika Brdnikova in njegovo gradnjo. Za prvo fazo gradnje, ki so jo končali lani, so porabili 2,4 milijona evrov. V teku je druga faza gradnje, ki bo Ljubljančane stala okoli dva milijona evrov, skupaj torej štiri milijone evrov.
Na poplavnih območjih Ljubljane živi okrog 20 tisoč prebivalcev, največ na jugozahodnem delu občine, kjer poplavljata Ljubljanica in hudourniška Gradaščica oziroma Mali graben.
Zadrževalnik na Brdu bo povečal poplavno varnost
MOL zatrjuje, da so Ljubljančani danes bolj varni pred poplavami kot pred osmimi leti, saj je večinoma že zgrajen suhi zadrževalnik na Brdnikovi, pri Tehnološkem parku na Brdu. Ta je po njihovih zagotovilih bistveno izboljšal poplavno varnost prebivalcev Rožne doline in Viča.
A ključni protipoplavni ukrep, ki bi zadržal hudourniško vodo iz Polhograjskega hribovja in preprečil, da bi ta z veliko močjo in hitrostjo pridrvela v ljubljansko občino, še ni uresničen. Gre za projekt protipoplavne ureditve porečja Gradaščice, ki vključuje tudi gradnjo suhega zadrževalnika Razori v sosednji občini Dobrova - Polhov Gradec. Ta je v domeni Direkcije za vode na ministrstvu za okolje in prostor, vrednost celotnega projekta pa je ocenjena na 49,5 milijona evrov.
Zagotovljenih 33 milijonov evrov
Kot so nam pojasnili na direkciji, je projekt razdeljen na dve etapi. Etapa 1A se nanaša na MOL, kjer bodo uredili kanal Malega grabna, območja Kozarij in Gradaščice. Predvidoma bo končana leta 2021.
Etapa 1B predvideva ureditev na območju občine Dobrova - Polhov Gradec, ki zajema Dolenjo vas, pritoka Božna in Mala voda ter ureditev Gradaščice v Šujici. Ta bo predvidoma končana prihodnje leto.
Kaj je suhi zadrževalnik?
Suhi zadrževalnik je območje, s katerim se lahko ob poplavi zadržijo večje količine vode in na ta način zmanjša pretok v strugi vodotoka. Suhi zadrževalnik se napolni z vodo le ob poplavah, sicer pa je zemljišče mogoče normalno kmetijsko obdelovati. MOL namerava do leta 2020 obnoviti še suhi zadrževalnik v Podutiku in na Rakovniku.
Za obe etapi je že zagotovljenih 33,5 milijona evrov. Od tega bo EU prispevala 85 odstotkov, preostanek bo financiran iz državnega proračuna.
Ključni bosta ureditev porečja Gradaščice in gradnja zadrževalnika Razori
Šele etapa 2 predvideva gradnjo suhega zadrževalnika Razori in območja znotraj zadrževalnika ter ureditev Gradaščice, potokov Horjulka in Ostrožnik. Dokončanje projekta je predvideno leta 2022.
Celoten projekt protipoplavne ureditve porečja Gradaščice, ki je ocenjen na 50 milijonov evrov, bo predvidoma končan leta 2022. Šele takrat bo Ljubljana varna pred obsežnimi poplavami.
Direkcija ima za etapi 1A in 1B izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, v teku pa so priprave za odkup zemljišč, potrebnih za gradnjo. Odkupiti mora še 400 zemljišč oziroma več kot polovico. Za etapo 2 so predvidene aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja, še pojasnjujejo na direkciji.
Šele leta 2022 bo torej bistveno izboljšana poplavna varnost na naseljenih območjih jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Šujice in Polhovega Gradca.
3