Aktivno državljanstvo
Sobota, 11. 1. 2025, 22.20
3 ure, 22 minut
Aktivno državljanstvo
Kako bo država poskrbela za svoje "boomerje"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Na Telekomu Slovenije in Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) odločno poudarjajo, da bi bilo treba za vse upravičence, ki so že prej izpolnjevali zahtevane kriterije, zagotoviti preprost oziroma samodejen prehod pravice iz projekta E-oskrba na daljavo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Da bi torej brezplačno E-oskrbo obdržali tudi po 1. juliju 2025, ne da bi morali zaradi tega obiskati vstopno točko.
Zmogljivosti v domovih za starejše verjetno nikoli niso zadoščale povpraševanju, število vlog za sprejem že leta narašča. Kandidati po več let čakajo na prosto mesto, v zadnjih letih pa se je pomanjkanju razpoložljivih postelj pridružilo še katastrofalno pomanjkanje kadrov. V oskrbi starejših primanjkuje več kot 300 delavcev različnih profilov, zato ostaja praznih več sto razpoložljivih postelj v domovih, saj ni dovolj zaposlenih, ki bi skrbeli za stanovalce. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki te dni prihaja v veljavo, prinaša nekaj pomembnih novosti in je po mnenju ministrstva za solidarno prihodnost ključen pri zagotavljanju ustrezne oblike oskrbe starostnikov. Številni starejši bi kljub težavam najraje ostali v domačem okolju, če bi le bili deležni ustrezne pomoči, ki bi jim omogočila čim bolj kakovostno in varno življenje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imamo namreč v Sloveniji v primerjavi z EU že samo zaradi padcev 2,5-krat višjo umrljivost pri starejših od 65 let.
Kako naglo starajoča družba smo, kaže podatek, da se je v Sloveniji delež starejših od 65 let od začetka stoletja povečal s slabih 14 odstotkov na skoraj 22 odstotkov. To pomeni, da je trenutno skoraj 470 tisoč prebivalcev države starejših od 65 let; za primerjavo, pred četrt stoletja jih je bilo 272 tisoč.
Slovenija: v 25 letih s 54 na 384 stoletnikov
Še nazornejši je morda podatek, da je v Sloveniji pred četrt stoletja živelo 54 stoletnikov, danes jih je 384. Tudi prebivalcev v starostni skupini od 95 do 99 let je danes petkrat več kot takrat.
Katere novosti prinaša novi zakon?
Zakon ureja uvedbo nekaterih pravic, ki pa bodo za upravičence začele veljati postopoma, do 1. decembra 2025.
Uvedba zakona bi lahko pomembno izboljšala pogoje dolgotrajne oskrbe tudi zunaj institucionalnega okolja. Naj na kratko predstavimo pravice, ki jih prinaša novi zakon, saj se zdi, da je v povezavi z njimi v javnosti kar nekaj nejasnosti.
- Pravica do oskrbovalca družinskega člana
Od začetka januarja lahko družinski član postane oskrbovalec svojca, za kar bo prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek v vrednosti 1,2-kratnika minimalne plače, kar nanese okoli 1.500 evrov ter vključitev v obvezna socialna zavarovanja. V primeru skrbi za dva oskrbovanca pa bo delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače (2.257 evrov), oskrbovalec pa ima tudi pravico do 21 dni dopusta, v času katerega bo oskrbovana oseba v socialnovarstveni ustanovi.
- Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu
Začetek izvajanja je 1. julij 2025, pravica pa uporabnikom prinaša pomoč in oskrbo, kakršne bi bili deležni le v domu za starejše. Sem spada pomoč pri oblačenju, hranjenju, jemanju zdravil in drugo.
- Pravica do E-oskrbe
Tudi ta pravica se bo začela izvajati 1. julija letos, uporabnik pa bo za večjo varnost nosil elektronsko zapestnico, ki bo spremljala njegovo stanje, prek nje pa se bo v primeru težav prek klicnega centra aktivirala nujna pomoč. Po novem bo storitev splošno dostopna in za upravičene uporabnike brezplačna.
- Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji
Izvajati se bo začela 1. decembra letos, pomeni pa, da bo uporabnik plačal le za nastanitev, medtem ko bo celoten obseg socialnovarstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna, v katero se bodo stekali obvezni prispevki za dolgotrajno oskrbo.
Prvi podatki o izkazanem zanimanju za novosti
Informacije in podporo, vezane na pravice iz dolgotrajne oskrbe, uporabniki pridobijo na vstopnih točkah, ki pod okriljem ministrstva za solidarno prihodnost delujejo na centrih za socialno delo. Zaživele so že 1. januarja lani in na njih tudi izdajajo odločbe o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe in njihovem obsegu. Tam tudi izdelajo osebni načrt storitev dolgotrajne oskrbe.
V državi je 16 vstopnih točk, kontaktni podatki so zbrani TUKAJ.
Pozanimali smo se, kolikšno je zanimanje od začetka lanskega decembra, ko so začeli zbirati vloge za oskrbovalce družinskega člana po novem zakonu. "Do 17. decembra 2024 je bilo vnesenih 1.673 novih vlog, začasnih osebnih načrtov pa je bilo 832. Pozitivnih odločb na podlagi novih vlog, ki pa še niso imele sklenjenega začasnega osebnega načrta, je bilo 51," navajajo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Pred novim zakonom je bilo mogoče pridobiti status družinskega pomočnika, ki ga je zdaj nadomestil status oskrbovalca družinskega člana. "Prevedbenih odločb je bilo izdanih 472," so še dodali.
Treba pa je vedeti, da je vloga za ugotavljanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe lahko tudi zavrnjena, če kandidat ne izpolnjuje kriterijev. O načinu ocenjevanja kriterijev se lahko informirate TUKAJ.
"Razvite evropske države zagotavljajo brezplačno E-oskrbo v povprečju okoli desetim odstotkom prebivalstva, starejšega od 65 let, in tako močno skrajšajo čas čakanja na pomoč ter zmanjšajo število zapletov in nepotrebnih smrti. V Sloveniji bi teh deset odstotkov pomenilo približno 60 tisoč uporabnikov, dejansko pa pomoč prejema zgolj en odstotek te starostne skupine, kar je desetkrat manj od evropskega povprečja," opozarja Jan.
O kadrih in financiranju
Že ob napovedi začetka izvajanja novega zakona se je pojavila več kot razumljiva skrb, kje bo ministrstvo našlo kadre za izvajanje novih nalog, saj je socialnovarstveno področje v Sloveniji močno kadrovsko podhranjeno. Ministrstvo odgovarja: "V 2024 smo zagotovili 18 delovnih mest na vstopnih točkah, ki so jih centri za socialno delo zapolnili z aprilom 2024. V letošnjem letu načrtujemo še dodatnih 110 zaposlitev."
Sredstva za dolgotrajno oskrbo bodo prišla delno iz proračuna (do 190 milijonov evrov letno), delno pa iz obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega bodo zaposleni začeli plačevati po 1. juliju 2025, v višini enega odstotka bruto plače. Enak odstotek bodo plačevali tudi delodajalci, medtem ko bodo upokojenci plačevali en odstotek od neto pokojnin. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bodo plačevali dva odstotka od bruto plače.
E-oskrba po novem za vse
Ena od sprememb, ki jih prinaša novi zakon, je splošna dostopnost storitve E-oskrbe, ki je bila do zdaj v subvencionirani obliki na voljo le nekaj več kot pet tisoč uporabnikom. Upravičencem je ministrstvo za solidarno prihodnost subvencioniralo E-oskrbo v celoti, kot je to praksa v razvitih državah.
Po novem zakonu bo storitev sofinancirana v višini 25 evrov mesečno na posameznega uporabnika, ki mu pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva. Ne glede na prejšnji stavek pa zakon določa, da znesek sofinanciranja E-oskrbe do 31. decembra 2027 znaša 31 evrov.
Varstvo osebnih podatkov
Seveda pa brez nadzora in spremljanja kakovosti pri tako občutljivi temi ne gre, v igri je tudi vprašanje varovanja občutljivih zdravstvenih podatkov.
"Nad izvajanjem storitev E-oskrbe bo bdela inšpekcija za dolgotrajno oskrbo, poleg tega bodo v javnem naročilu oziroma razpisu za izbor ponudnikov natančno opredeljeni pogoji glede kakovosti, ki jih bodo morali ti izpolnjevati, da se bodo lahko vpisali v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Nenazadnje bo kakovost izvedbe storitve in njeno smotrnost uporabe spremljal tudi koordinator dolgotrajne oskrbe in podajal mnenja glede doseganja pričakovanega namena storitev E-oskrbe," pojasnjujejo na ministrstvu.
Enako velja za varovanje občutljivih podatkov, ki mora biti usklajeno s standardi in predpisi s tega področja, prav tako mora izvajalec prestati pregled informacijskega pooblaščenca.
Po anketnih podatkih namreč številni upravičenci do E-oskrbe v svojem socialnem krogu nimajo ne svojcev ne osebe, ki bi prevzela vlogo njihovih oskrbovalcev. V skladu s cilji projekta in potrebami uporabnikov E-oskrbe na domu je bil razvit in pilotno uspešno preizkušen protokol za vključitev takšnih oseb. Tu gre za podporo osebam, ki so brez lastne socialne mreže, ker denimo njihovi svojci živijo v tujini ali oddaljenih krajih ali pa njihovi neformalni oskrbovalci nimajo možnosti, da bi jim nudili ustrezno podporo.
"Lahko se pohvalimo s srčnimi in požrtvovalnimi prostovoljci na terenu celotne države, saj je bilo v času od 1. decembra 2023 pa do 20. novembra 2024 v projekt E-oskrbe na daljavo vključenih 177 društev upokojencev, ki so poročala, da je bilo v projekt vključenih 739 prostovoljcev, ki so opravili 3.456 obiskov pri 2.616 osebah, od katerih se jih je 2.227 odločilo za vključitev v projekt E-oskrba na daljavo. Obiski so bili v večini primerov informativne narave, v nekaterih primerih pa je bila nudena tudi pomoč prek telefonskega stika tako z uporabniki kot tudi s svojci. Naši prostovoljci igrajo pomembno vlogo zlasti pri identifikaciji oseb, ki E-oskrbo najbolj potrebujejo, predstavitvi, kaj E-oskrba je, in spodbudi za vključitev v projekt, saj se tako med vsemi krepita zaupanje in povezanost," je prostovoljstvo predstavila Zdenka Jan, predsednica ZDUS.
Seveda pa ima tudi tovrstno delo svoje omejitve, saj se zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov na lokalni ravni spopadajo z vrsto administrativnih preprek, ko poizvedujejo po socialno ogroženih starejših občanih.
Kako pomembno je njihovo delo, kaže podatek, da prostovoljke in prostovoljci omenjenega programa oskrbujejo 3,5-krat več starejših, kot pa jih je nastanjenih v institucionalnem varstvu. Zato pričakujemo jasna zagotovila, da bodo vsi prejemniki brezplačne E-oskrbe to samodejno obdržali tudi po 1. juliju letos.
"Telekom Slovenije je izvedel nadgradnjo E-oskrbe s samodejnim oddajanem meritev prek medicinskih senzorjev prek povezave Bluetooth ter spremljanjem meritev vitalnih funkcij zdravstvenega osebja, ki ob morebitnih odstopanjih preveri stanje in počutje oskrbovanca, posreduje navodila ter v najtežjih primerih pokliče službo nujne medicinske pomoči," pojasnjuje Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe in E-zdravja pri Telekomu.
Številni brez socialne mreže
Po anketnih podatkih namreč številni upravičenci do E-oskrbe v svojem socialnem krogu nimajo ne svojcev ne osebe, ki bi prevzela vlogo njihovih oskrbovalcev. Evropski socialni sklad je zahteval, da se v okviru projekta E-oskrba na domu izdela in preizkusi protokol zagotavljanja E-oskrbe za starejše brez lastne socialne mreže. Kako daleč smo pri ureditvi te problematike?
"V skladu s cilji projekta in potrebami uporabnikov E-oskrbe na domu je bil razvit in pilotno uspešno preizkušen protokol za vključitev oseb brez lastne socialne mreže. Tu gre za podporo mreže formalnih oskrbovalcev za osebe, ki so brez lastne socialne mreže, ker denimo njihovi svojci živijo v tujini ali oddaljenih krajih ali pa njihovi neformalni oskrbovalci nimajo možnosti, da bi jim nudili ustrezno podporo. Ta protokol bi morali čim prej potrditi na državni ravni, da se zagotovi enaka dostopnost do E-oskrbe za vse državljane. Seveda pa tudi zagotoviti sredstva za spremljanja vitalnih funkcij prek E-oskrbe, saj ima pretežni delež starejših tudi različne kronične bolezni," pojasnjuje Jan.
Razvite evropske države zagotavljajo brezplačno E-oskrbo v povprečju okoli desetim odstotkom prebivalstva, starejšega od 65 let, in tako močno skrajšajo čas čakanja na pomoč ter zmanjšajo število zapletov in nepotrebnih smrti. "V Sloveniji bi teh deset odstotkov pomenilo približno 60 tisoč uporabnikov, dejansko pa pomoč prejema zgolj en odstotek te starostne skupine, kar je desetkrat manj od evropskega povprečja," opozarja Jan.
Ena od sprememb, ki jih prinaša novi zakon, je splošna dostopnost storitve E-oskrbe, ki je bila do zdaj v subvencionirani obliki na voljo le nekaj več kot pet tisoč uporabnikom.
Povezati je treba več sistemov
Na Telekomu so prepričani, da so popolnoma pripravljeni na nacionalno uvedbo E-oskrbe v okviru zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ter da izpolnjujejo tudi vse zakonodajne zahteve in standarde.
"Čakamo pa še na specifikacije za integracijo s sistemi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Centralnega registra prebivalstva (CRP) in Centrov za socialno delo (CSD). Želimo si, da bodo objavljene najkasneje do konca marca 2025. Gre namreč za zelo obsežno in zahtevno integracijo med sistemi, ki mora biti pravočasno vzpostavljena za začetek izvajanja storitev v okviru zavarovanja za dolgotrajno oskrbo," pojasnjuje Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe in E-zdravja pri Telekomu.
Pozor, novi zakon pa ne predvideva prevedbe obstoječih uporabnikov storitve E-oskrbe na daljavo v upravičence do E-oskrbe v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Tako bodo morali vsi tisti, ki E-oskrbo že uporabljajo, na vstopno točko podati vlogo, ki bo podlaga za presojo upravičenosti in odločanje o pravici, pravijo na ministrstvu.
Na Telekomu Slovenije, pa tudi pri konzorcijskem partnerju Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) odločno poudarjajo, da bi bilo treba za vse upravičence, ki so izpolnjevali zahtevane kriterije projekta Evropskega socialnega sklada – več kot pet tisoč aktivnih uporabnikov in več tisoč čakajočih upravičencev – zagotoviti preprost oziroma samodejen prehod pravice iz projekta E-oskrba na daljavo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Da bi torej brezplačno E-oskrbo obdržali tudi po 1. juliju 2025, ne da bi morali zaradi tega obiskati vstopno točko. Večina obstoječih upravičencev do E-oskrbe je namreč starejših od 80 let. Ob tem jih večina živi v domačem okolju in brez E-oskrbe bi bila njihova življenja v primeru potrebe po pomoči ogrožena.
"Verjamemo, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost pravočasno zagotovilo preprost prehod v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in da bodo imeli oskrbovanci zagotovljeno brezplačno E-oskrbo tudi po 1. juliju letos," poudarjata Peter Pustatičnik in Zdenka Jan.
Varnost pri padcih, kaj pa kronične bolezni?
Telekom Slovenije je platformo in storitev E-oskrbe razvil skupaj s partnerji s področja zdravstva. Zadnji dve leti izvaja pilotni projekt E-oskrba na daljavo skupaj s konzorcijskim partnerjem Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Do zdaj je bilo uspešno obravnavanih več kot 50 tisoč intervencij, torej alarmov uporabnikov E-oskrbe, ki so potrebovali in prejeli pomoč. Meritve med njimi pa kažejo, da je s storitvijo zadovoljnih več kot 99 odstotkov.
V tem času sta bili tudi izvedeni analizi uporabniške izkušnje in potreb uporabnikov E-oskrbe, ki sta pokazali, da jih okoli 30 odstotkov za podporo pri obvladovanju svoje kronične bolezni na domu potrebuje tudi spremljanje vitalnih funkcij na daljavo.
Telekom Slovenije je izvedel nadgradnjo E-oskrbe s samodejnim oddajanem meritev prek medicinskih senzorjev prek povezave Bluetooth ter spremljanjem meritev vitalnih funkcij zdravstvenega osebja, ki ob morebitnih odstopanjih preveri stanje in počutje oskrbovanca, posreduje navodila ter v najtežjih primerih pokliče službo nujne medicinske pomoči.
"Rešitev je že več kot dve leti pripravljena za nacionalno uvedbo in jo je mogoče zelo hitro zagotoviti vsem oskrbovancem, ki jo potrebujejo," je povedal Pustatičnik. Vodstvo ZDUS je večkrat pozvalo ministrstvo za zdravje, naj pripravi podlago za takojšnjo nacionalno uvedbo rešitve E-oskrbe s spremljanjem vitalnih funkcij.
Alternativna oblika pomoči
"Naše informacije, ki jih prejemamo od Euraga in Age Platform Europe, govorijo, da je asistenčni center z zdravstvenim osebjem, ki nudi pomoč uporabniku, odlična rešitev, vsekakor pa bi bilo smiselno v tako obravnavo vključiti tudi osebnega zdravnika, ki po zdravniški plati skrbi za tako osebo," je povedala Zdenka Jan.
Tak proces zdaj pilotno poteka na Portugalskem, Irskem in v Belgiji, a rezultati še niso v javnosti, ker so ta koncept začeli uvajati šele pred nekaj meseci. Predvidoma bo več izsledkov o tem znanih do sredine tega leta, ko se sestanejo članice Euraga in se bodo pogovarjali tudi o pozitivnih učinkih vlad v skrbi za starejše.
"Še pred tem pa bi bila lahko v pomoč tudi mreža naših prostovoljcev. Izmera krvnega tlaka ali sladkorja v krvi ni zapletena zadeva in če se zgledujemo po pilotnih projektih omenjenih, bi tudi naše prostovoljke s preprostim telefonskim klicem lahko informirale osebno zdravnico ali zdravnika o stanju uporabnika E-oskrbe," je prepričana Jan.
