Torek, 19. 3. 2019, 20.13
5 let, 8 mesecev
Kaj vse je zapisano v sporazumu z Levico? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Levica je tik pred podpisom sporazuma o sodelovanju z vladno koalicijo. Podpisi, ki se obetajo pred ponovnim glasovanjem o deset milijard evrov težkem proračunu, so še kako dobrodošli, saj koalicija sama nima dovolj glasov. Peterček strank ima 43 glasov, potrebuje pa jih vsaj 46. Kaj vsebuje zloglasni sporazum?
Sporazum z Levico so že potrdili v SD, danes naj bi mu zeleno luč prižgali še v SMC.
V oddaji Danes na Planetu so poročali, da je eden izmed pomembnih projektov v sporazumu stanovanjska politika. Povečalo naj bi se število stanovanj, zmanjšale pa naj bi se enormne najemnine. Posledično bi se osredotočili tudi na regulacijo platforme Airbnb, ki je nekako tudi kriva za dvig najemnin. A vprašanje, ki se poraja še pred samim podpisom, je, kako bodo najemodajalcem preprečili izigravanje sistema. To namreč ni tako težko. Poglejmo, kako so si popoln sistem zamislili naši politiki
Levica bi se stanovanjskega problema lotila z nekaterimi ukrepi, ki v teoriji sicer zvenijo dobro, a so v praksi težko izvedljivi.
"To bi bil hud poseg na trg"
Nepremičninski agent Boštjan Boh ni navdušen nad predlogom Levice.
Radi bi omejili višino in rast najemnin. To pravico bi dobila vsaka občina posebej. Čeprav bi marsikateri najemnik takšno regulacijo pozdravil, je nepremičninski agent Boštjan Boh nad tem zgrožen.
"To bi bil hud poseg na trg," je za Planet dejal Boh iz nepremičninske agencije Abaka.
Taka regulacija tudi ne bi bila uspešna, saj številni še vedno oddajajo na črno in svoje dejavnosti sploh ne prijavijo.
"Ne more mi nekdo zapovedati, koliko lahko znaša moja maksimalna najemnina. Sam se moram odločiti, kdaj se mi izplača oddajati in kdaj ne. Takšno vmešavanje bi dodatno oslabilo naš najemni trg," je prepričan Boh.
Bo v prihodnosti več stanovanj za najem?
Se pa Boh strinja s točko glede politike državnih stanovanjskih skladov. Gradnjo stanovanj za prodajo na trgu bodo preusmerili h gradnji javnih najemnih stanovanj. Skladi bi se lahko zadolžili za do 50 odstotkov vrednosti sredstev, v prihodnjih sedmih letih pa naj bi zgradili deset tisoč najemnih stanovanj.
"Da, država naj zgradi stanovanja, jih po ugodnih najemninah oddaja mlajšim družinam, šibkejšim, vsem, ampak vse, dokler ne posega v trg," je še povedal Boh.
Pri omejevanju Airbnbja je v ozadju hotelski lobi
A potem pride še vprašanje regulacije vedno bolj razširjene platforme Airbnb. Turizem pri nas raste, najbolj so na udaru Ljubljana, Obala in Bled. To pomeni, da vse več ljudi oddaja na tej platformi namesto najemnikom za dalj časa. Takšno oddajanje pa ni vedno najboljša odločitev, pravi Zarja Mavec iz agencije Inalbea.
Airbnb je v Sloveniji zelo priljubljen.
"Kombinacija nekega srednjeročnega oddajanja za nekaj mescev in v času sezone za kratek rok je morda najbolj donosna," meni Mavčeva.
A po Bohovem mnenju je v ozadju regulacije tudi hotelski lobi.
"Oni s tem, ko se oddajajo ta stanovanja, izgubljajo stranke," opozarja Boh.
Kako bi vlada regulirala Airbnb, v sporazumu ni zapisano. Glede na časovnico naj bi že ta mesec ustanovili delovno skupino, julija pa že vložili predlog spremembe zakona.
Urejali bi še zdravstvo, davke in trg dela
Ob tem bi politiki urejali še zdravstvo, davke in trg dela.
Samo Fakin je pred kratkim zapustil mesto ministra za zdravje.
Na področju zdravstva bi radi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a so tu modro zapisali, da ga bodo ukinili le, če bodo to dovoljevali finančni učinki.
Če bi namreč ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bi zdravstvo izgubilo 500 milijonov evrov. Za to bi torej morali uvesti novo dajatev. Spomnimo še, da je zdravstveni minister v odstopu Samo Fakin tej ukinitvi nasprotoval.
Na področju davkov bodo določili spodnjo mejo davka pravnih oseb - ta bo ocenjena na pet odstotkov.
Radi bi razbremenili plače, napovedujejo spremembo dohodninske lestvice, čeprav je finančno ministrstvo svoje predloge na tem področju že pripravilo.
Na trgu dela pa bi radi predvsem odpravili pekarno delo, najprej bi se lotili študentskega dela in dela prek agencij, nato pa uredili status samozaposlenih.
