Sreda, 2. 12. 2020, 22.05
3 leta, 11 mesecev
Kaj policija prikriva o Hojsu, čeprav Hojs tega noče?
"Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo dati odgovorov." Tako so s policije odgovorili na vprašanje, ali potekajo kakšni predkazenski postopki proti ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu (SDS) v povezavi s parcelo, ki jo je nekoč kupil na Primorskem ali v povezavi z njegovim vodenjem Nove24TV v preteklosti. Vprašanje sem policiji postavil, ker opozicija in mediji po neuradnih informacijah govorijo o nepravilnostih in preiskavah, in je prav, da se dejstva preverijo in javnosti predstavi, kaj se res dogaja.
Odgovor policije, da morajo varovati osebne podatke, torej ministrovo zasebnost, je nenavaden zaradi več razlogov. Govorice o Hojsu je deloma celo spodbudila policija sama, ko je bil februarja letos Hojs šele možni kandidat za notranjega ministra, ko so se na pisanje medijev o domnevnem policijskem preiskovanju financiranja takrat največje opozicijske stranke SDS in njenih predstavnikov odzvali tako:
"V konkretnem primeru, ki je v preteklih dneh najbolj buril slovensko javnost, preiskovalci NPU ne preiskujejo sumov nezakonitega financiranja političnih strank, ampak že od marca 2018 vodijo predkazenski postopek zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti."
V opoziciji in delu medijev so to razumeli, da poteka postopek proti Hojsu, ki je bil nekoč direktor Nove24TV.
Hojs: Nikakršnega varovanja zasebnosti ne zahtevam
Zavrnitev odgovora policije zdaj, češ da morajo varovati osebne podatke, pa je še dodatno nenavadna, ker je minister javna oseba. Funkcionar. Zaradi tega sem vprašanje policiji ponovil in jih prosil za pojasnilo, ali minister kot predstojnik policije, ki je organ v sestavi ministrstva, varovanje zasebnosti v tem primeru sploh zahteva. Enako vprašanje sem poslal tudi ministru.
Če posameznik varovanja zasebnosti noče, ni razloga, da bi državni organi karkoli prikrivali s to razlago.
Minister Hojs je včeraj že odgovoril tako:
"V zvezi z vašimi postavljenimi vprašanji vas obveščam, da v konkretni zadevi ne zahtevam nikakršnega varovanja svoje zasebnosti. Že na hiringu sem ob informacijah in očitkih, da zoper mene poteka predkazenski postopek, tako informacijo naj bi dajala policija, javno pozval policijo in druge pristojne institucije, da vse postopke izvedejo hitro, strokovno in skladno z zakonodajo, saj želim, da se očitki potrdijo ali dokončno ovržejo. Ob tem naj povem, da me do danes v tej zvezi ni kontaktiral še nihče, ne policija ne tožilstvo ne NPU ne FURS ... Direktorja policije prosim, da skladno z zgoraj napisanim in veljavno zakonodajo odgovori novinarju."
Odgovor policije, ali bodo še varovali zasebnost ministra, čeprav minister varovanja te svoje zasebnosti noče in jih celo prosi za obratno ravnanje, še čakam.
Ne ravna tako le policija
Sklicevanje na varstvo osebnih podatkov je zadnja leta postalo izjemno razširjena praksa zavračanja novinarjev in prikrivanja podatkov o delu državnih institucij javnosti.
Podobno so ravnali na sodišču v Ljubljani, ko sem preverjal, česa je bil obsojen migrant, ki je po prihodu iz zapora posilil dve študentki, ki ju je srečal na Metelkovi. Na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik, so mi najprej odgovorili, da javnost nima pravice vedeti niti tega, ali so temu migrantu, šlo je za Alija Safinija, sploh kdaj sodili in kdo mu je. Vse do konca pa so vztrajali, da je zasebna stvar, katera sodišča so ga obsodila že pred sodbo zaradi nasilnega ropa dveh žensk, ki ga je zagrešil pred dvojnim posilstvom. Obsojen je bil že večkrat. Na posnetku je sodnik Pogačnik, ki je bil nekoč tudi kriminalistični funkcionar:
Več o tem nenavadnem prikrivanju celo pravnomočnih sodb sodišča lahko preberete tukaj:
Na policiji so nas, sklicujoč se na varstvo osebnih podatkov, nazadnje zavrnili, ko smo preverjali odkritje nasada konoplje na posesti Zvezdane Mlakar, ki so ga, tako se zdi, pred tem tudi pozabili omeniti v dnevnih poročilih o takšnih odkritjih policije:
Kako državne institucije onemogočajo medijem in javnosti dostop do podatkov o svojem delu, pa je pokazal tudi odziv na prošnjo za dostop do 20 let starega Gričarjevega poročila o zlorabah vrha notranjega ministrstva in vlade za širjenje dezinformacij o zločinih, ki naj bi jih zagrešili slovenski vojaki in policisti v času osamosvajanja.
Tudi tu se na policiji sklicujejo, da morajo varovati osebne podatke, deloma pa še na sodbo vrhovnega sodišča, da za dokumente, ki so bili uporabljeni v kazenskih postopkih, zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne velja več:
Prikrivanje in netransparentnost delovanja državnih institucij omogočata širjenje lažnih informacij in dezinformacij, s tem, ko novinarjem in javnosti preprečuje preverjanje dejstev.
Manipulacije se pri politikih, ko možnosti preverjanja ni, zgodijo tako, da mediji na široko poročajo o govoricah ali ovadbah, katerih namen je velikokrat le črnjenje nasprotnikov, čeprav iz teh ovadb pozneje ni nič. Objave nikakor niso naključne.
In ne poroča se o vseh.
Zanimiv primer selekcije je, denimo, Jože P. Damijan, o katerem je KPK oktobra prijela prijavo zaradi nenavadnega poslovanja številnih podjetij tega profesorja, ki je kandidat za mandatarja "kul" opozicije, prijavo je vodja službe za nadzor in preiskave Katja Mihelič Sušnik odstopila v preverjanje finančnemu uradu, anonimno naznanilo pa so prejeli tudi na NPU.
V medijih ni bilo nič zaslediti o teh postopkih.
Ne obračunava se in ne curlja v medije ob vsakem.
58