Kako je minister Bandelj pritiskal za črnjenje Janše na Bauerja in Budjo, ni več strogo zaupno

Čeprav do poročila še ni mogoče priti, pa zdaj vsaj ni več zaupno, kako je nekdanji premier in predsednik LDS Janez Drnovšek poskušal v dogovoru z urednikom Slovenskih Novic Marjano Bauerjem  zavarovati svojega ministra Mirka Bandlja, o čemer sem že poročal. Ali kako je minister vplival na poročanje pomembnega medija.

Koga je klical Bandelj in to skrival

Krivdo za širjenje lažnivih informacij o domnevnih umorih v vojni za osamosvojitev, ki bi jih naj zagrešili naši vojaki, je vladni urad za komuniciranje, ki ga je takrat vodila Marta Kos, po pogovoru med Drnovškom in Baurjem s tekstom na posebni disketi poskušal prevaliti na srbsko obveščevalno službo. A Bauer slabo napisanega manipuliranja o krivdi tujih obveščevalcev, ki mu je nasprotoval tudi takratni šef Sove Drago Ferš, ni objavil. Skril je disketo kot argument za lastno zaščito, da je bil Janez Drnovšek seznanjen z ozadjem afere.

Šefa Sove Draga Ferša je Drnovšek po tem "upiranju" naglo upokojil.

Novice Čudo: policija izgubila zaupno poročilo o nadzoru, ki bremeni Drnovška

Zanimiv del poročila, ki ga zaradi varovanja zasebnosti vpletenih še ne smemo videti, pa je tudi opis, kako je takratni notranji minister Mirko Bandelj, ki ga je zaradi te afere državni zbor na koncu odstavil, vplival na poročanje časopisa Slovenske Novice in poskušal doseči, da bi tam očrnili takrat opozicijskega voditelja Janeza Janšo. Ko gre za črnjenje Janše, sta se urednik Bauer in takrat novinar Budja upirala, da bi pisala neresnice.

Poročilo, ki ga policija javnosti zaradi varovanja zasebnosti  pomembnih posameznikov ni pripravljena pokazati javnosti, je v tem delu takšno:

Kot je razvidno, so opisane zasebnosti zelo službene narave in, tako se zdi, pomembne za skupnost.

Na poročanje Siola o prikrivanju zanimivega poročilo o širjenju laži o domnevnih zločinih slovenskih vojakov  in policistov v času osamosvajanja, se je že avgusta odzval nekdanji notranji minister, sicer pa znan odvetnik, Mirko Bandelj, ki je ocenil, da s tem branim nadzore, ki jih je v NPU zahteval sedanji notranji minister Aleš Hojs (SDS). Tako je zapisal Bandelj:

"Z t.i. Gričarjevim poročilom se očitno trudite utemeljiti zakonitost Hojsovega početja. Pri tem pa bi kazalo upoštevati, da je ta fantazijski spis večinoma izmišljen, pa še nezakonito je nastal. O tem je večkrat razsodilo tudi sodišče. Sodišče je njegovo distribucijo tudi (vsaj delno) prepovedalo. Prilagam le dve (na hitro dostopni, saj se mi zdi ukvarjenjem s primerom iz pred dvajsetih let nesmiselno) sodni odločitvi."

Bandelj je k temu opozorilu priložil sodni odločitvi o pritožbah Žarka Bogunovića, da so preiskovalci nezakonito pridobivali njegove izpiske telefonskih kontaktov in da so s tem bile z Gričarjevim poročilom kršene njegove pravice. 

Ko je Kos nadziral Televizijo Slovenija

Takrat so pravice posameznikov in celo novinarjev na notranjem ministrstvu, ki ga je vodil Bandelj, res sistematično kršili. To je znano predvsem, ker je takratni kriminalist Drago Kos, brat takrat šefice Ukoma Marte Kos, izpisek, s kom se je ta pogovarjal po telefonu, pokazal novinarju TVS novinarju Tomažu Rancu, ko ga je zasliševal o njegovem poročanju o aferi Vič Holmec.

Ranc je s poročanjem o ozadjih dogajanja vrhu ministrstva takrat povzročal težave, Kosa pa je na tistem pogovoru vprašal, ali ima dovoljenje sodišča za telekomove podatke o njegovih telefonskih pogovorih. 

Iz tega je nastal dolg spor in Rancu je na koncu na vrhovnem sodišču uspelo dobiti pravdo proti državi, da je šlo za nezakonito spremljanje novinarja. Celo, če bi sodnik dovolil pridobitev podatkov, s kom se je novinar pogovarjal, bi to bilo nezakonito, je o spisku podatkov o telefonskih pogovorih, ki ga je imel Kos, zapisano v sodbi, ki jo je podpisal vrhovni sodnik Anton Gašper Frantar.

Iz policije so mi, ko so me obvestili, da na Gričarjevem poročilu ni več oznak zaupnosti, seznanili tudi z uradnim sklepom o tem, ki je takšen:

Do poročila, katerega dela predstavljam, tudi po umiku oznak zaupnosti ni mogoče priti, dostop na policiji zavračajo s sklicevanjem na varstvo zasebnosti, sklicevali pa so se pri zavrnitvi tudi na sodbo vrhovnega sodišča, da za kazenske postopke ne velja več pravica do dostopa do informacij javnega značaja, s katero je vrhovno  sodišče omejilo dostop javnosti do informacij o delu tožilstev in sodišč.