Torek, 11. 8. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Izginula revizija, kako politika zlorablja medije, policijo in obveščevalce za obračune
Čudo: policija izgubila zaupno poročilo o nadzoru, ki bremeni Drnovška
"Z dr. Drnovškom sta se dodatno dogovorila, da ne bo kompromitiral ministra Bandlja," je v poročilu policije zapisano o pogovoru takratnega urednika Slovenskih novic Marjana Bauerja s premierjem Janezom Drnovškom leta 1999. Dan po tem pogovoru s šefom vlade, da se ne sme kompromitirati notranjega ministra Mirka Bandlja, je Bauer iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) dobil disketo s tekstom, kako je po ugotovitvah Sove neresnične informacije v aferi Vič-Holmec, ki jih je pred tem objavil današnji urednik Slovenskih novic in Dela Bojan Budja, razširila srbska obveščevalna služba in njihovi agenti v državi.
A teksta iz Ukoma, da so v ozadju Srbi, Marjan Bauer v Slovenskih novicah ni objavil. Bil je slabo napisan, takšnemu manipuliranju pa je nasprotoval tudi takratni šef Sove Drago Ferš. Disketo je Bauer skril kot argument za lastno zaščito, da je bil Janez Drnovšek seznanjen z ozadjem afere, ki se je začela z objavo člankov v Slovenskih novicah o domnevnih zločinih teritorialcev v času osamosvojitvene vojne v spopadih za mejni prehod Vič in mejni prehod Holmec.
Preverjanja so pokazala, da so bile trditve izmišljene za črnjenje osamosvojiteljev.
Ferš je o tem, da nasprotuje idejam, da bi odvrnili pozornost javnosti od neresničnih informacij tako, da bi za vse skupaj okrivili srbsko obveščevalno službo, obvestil tudi poslance, Drnovšek pa ga je zaradi tega upokojil kot šefa Sove.
Zaupno poročilo je s policije - izginilo
Kaj sta se o zaščiti notranjega ministra Mirka Bandlja dogovarjala Janez Drnovšek in Marjan Bauer in kaj je potem prišlo na Slovenske novice o srbski obveščevalni službi, piše v poročilu Zloraba dokumentacije in podatkov policije v obdobju med 1. 10. 1998 in 22. 2. 1999.
Revizijo dela policije, kakršno je v teh dneh o delu NPU, ker je temu spodletela preiskava žilnih opornic, bančnih stranpoti, zlorab monopolnega položaja POP TV in še vrsta spotakljivih primerov, zahteval notranji minister Aleš Hojs (SDS), je takrat odredil namestnik generalnega direktorja policije.
Delovno skupino, ki je poročilo o aferi Vič-Holmec pripravila, je vodil Bojan Gričar, v njej pa so bili še Andrej Berginc, Bojan Vidic in Melita Globočnik.
A tega znamenitega Gričarjevega poročila, vsebino vam deloma predstavljam, policija danes ne najde več v svojih arhivih.
Da so poročilo, kako je politika, ko je vlado z LDS vodil Drnovšek, širila informacije, uporabljala obveščevalne službe, ter se dogovarjala z mediji za obrambo ministrov, na policiji izgubili ali pa ga vsaj niso sposobni najti, se je pokazalo, ko sem prejšnji teden zahteval, naj mi ta dokument posredujejo.
Prva stran dokumenta, za katerega sem prosil, je videti tako:
Policijska svetnica Anita Kodre, ki je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja na policiji, me je obvestila, da strokovne službe generalne policijske uprave tega dokumenta "niso našle ali z njim ne razpolagajo".
Našli ga niso niti na seznamu dokumentov, ki so nastali pred letom 2006, odkar uporabljajo aplikacijo SPIS, je zapisala.
Celoten odgovor, da se je zgodilo čudo in da svojega poročila ne najdejo, je takšen:
Dodatna podrobnost je, da gre za dokument, na katerem so oznake zaupnosti, zaradi česar ga morajo oblasti še posebej pazljivo varovati in registrirati, a so, kot kaže, na naši policiji sposobni izgubiti tudi svoje zaupne dokumente.
To je v resnih in dobro urejenih demokratičnih državah redko.
Bo Hojs našel izgubljeno poročilo Bojana Gričarja?
Bandelj je na koncu, čeprav ga je Drnovšek poskušal zaščititi, "padel" po interpelaciji v državnem zboru. V zgodovini je ob njem na ta način položaj izgubil le še Zoran Thaler (takrat LDS), ki je pozneje, ko je prestopil k SD, kjer je bil izvoljen za evropskega poslanca, končal celo v zaporu.
Na odločitev, da mi s policije ne bodo poslali "Gričarjevega poročila", ker ga niso sposobni najti, bi se lahko pritožil Mojci Prelesnikovi. To je dolga in zamudna pot, ki po izkušnjah skoraj nikoli ne vodi do rezultatov. Na to kažejo izkušnje, ki so za enega od primerov opisane tukaj:
Zaradi tega sem tokrat za poročilo zaprosil notranjega ministra Aleša Hojsa, neuradno je namreč mogoče slišati, da se na vrhu notranjega ministrstva preteklosti še spomnijo in vedo, da je po veliki aferi Vič-Holmec nastalo tudi zelo zanimivo poročilo, kaj vse se je dogajalo.
Ministrstvo sem prosil tudi za pojasnilo, kako je mogoče, da policija ni sposobna najti lastnega poročila, ki po vrhu nosi oznake zaupnosti.
V težavah zaradi afere Vič-Holmec, o kateri govori to poročilo, je bil tudi takrat kriminalist Drago Kos, ki je na zaslišanju novinarju Televizije Slovenija Tomažu Rancu, ki je v aferi povzročal sive lase njegovim šefom, pokazal izpis, s kom se je Ranc pogovarjal po telefonu.
Novinar pa je vprašal, ali ima Kos sodni nalog za to. Izkazalo se je, da sodnega naloga ni bilo. Začela se je preiskava.
Kosa je pozneje rešila generalna državna tožilka Zdenka Cerar, ki je dosegla, da je bil primer zavržen, a je spor nadaljeval Ranc sam proti državi in ga tudi dobil. Da mu je država neupravičeno posegla v komunikacijsko zasebnost in da bi bilo celo sodniško dovoljenje, če bi obstajalo, nezakonito, je zapisano v sodbi, ki jo je na koncu podpisal vrhovni sodnik Anton Gašper Frantar.
Kosa so pozneje stranke z leve postavile za šefa predhodnice današnje KPK, je pa tudi mož urednice na POP TV Tjaše Slokar, ta televizija danes zelo kritično poroča o nadzoru morebitnih podobnih zlorab policije kot v aferi Vič-Holmec, kar je zahteval notranji minister Hojs.
78