Četrtek, 5. 3. 2020, 10.27
4 leta, 8 mesecev
Kaj o meteoritih pravijo strokovnjaki
Najdeni kamni niso meteoriti, v prihodnjih dneh iskalna akcija #video
Na Zemljo je v petek padlo do nekaj deset kilogramov meteoritov, ocenjuje Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije. Kot je še povedal, za zdaj meteoritov, ki naj bi padli v Sloveniji, ni našel še nihče. Teo Hrvoje Oršanič iz zavoda za varstvo narave pa poudarja, da so meteoriti naravna vrednota in kot taki tudi zaščiteni z zakonodajo.
V petek je nad Slovenijo in Hrvaško v ozračje vstopil meteoroid. Eksplozijo in značilen svetlobni rep, ki ga je ustvaril meteor, so opazili številni očividci z obeh strani meje. Zdaj se je začelo iskanje morebitnih ostankov, torej meteoritov.
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije so danes pripravili novinarsko konferenco o meteoritih, na kateri so sodelovali Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije in Teo Hrvoje Oršanič iz zavoda za varstvo narave.
Le desetkrat na leto
Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije je povedal, da je petkov meteorit eksplodiral 34,5 kilometra nad površjem, vstopna hitrost v ozračje je bila približno 21 kilometrov na sekundo, velik je bil od enega metra do metra in pol, sprostil pa je 0,34 kilotone energije. Kot je še povedal, se tak dogodek zgodi le okoli desetkrat na leto.
Kot še pravi, pričakujejo, da je na Zemljo padlo najmanj nekaj kilogramov do nekaj deset kilogramov meteoritov.
Kot je dodal, je dogodek precej dobro dokumentiran, a kljub temu pozval vse, ki bi morda imeli še kakšne fotografije ali posnetke, naj jih posredujejo.
Meteoritov še niso našli
Na podlagi teh podatkov potem rekonstruirajo atmosfersko pot meteorita. To počnejo amaterski ljubitelji iz Slovenije in tujine, ki so precej dobro določili atmosfersko pot. Pričakuje, da bodo v naslednjih nekaj dneh prišli do še bolj natančnih podatkov. Nato bodo organizirali iskalno akcijo. Kot je še povedal, jim ljudje že nosijo kamnine, za katere predvidevajo, da so meteoriti, ki so v petek padli na tla v Sloveniji, a se je za vse dozdajšnje najdbe izkazalo, da ne gre za meteorite.
Včeraj smo poročali o posebni inovativni metodi, s katero je Dušan Peček določil območje padca. Več v članku Na to območje v Sloveniji naj bi padel meteorit #zemljevid.
Geolog Bojan Ambrožič medtem v soboto organizira iskalno akcijo meteoritov. Zbor bo v soboto ob 9. uri pri OŠ Toneta Pavčka v Mirni Peči. Iskalci se zavežejo, da je vsaka morebitna najdba meteorita last Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Več o iskalni akciji na spletni strani Bojana Ambrožiča.
METEOROID: pretežno kamnita gmota, ki prileti v ozračje;
METEOR: svetlobni pojav, ki spremlja pot meteoroida skozi ozračje;
METEORIT: ostanek, ki pade na tla.
Meteoriti so naravna vrednota
Teo Hrvoje Oršanič iz zavoda za varstvo narave pa je poudaril, da so meteoriti naravna vrednota in kot taki tudi zaščiteni z zakonodajo. Ta določa obveznosti najditelja minerala in tudi jasno govori o prometu z minerali in fosili, ki so naravne vrednote.
Iz zakonodaje izhaja tudi ravnanje ob najdbi:
- Fizična ali pravna oseba, ki najde mineral ali fosil, ki je naravna vrednota, mora o najdbi obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
- Fizična ali pravna oseba iz prejšnjega odstavka mora mineral ali fosil, ki je naravna vrednota, hraniti tako, da se ne poškoduje ali uniči.
- Minerala in fosila, ki je naravna vrednota, ni dovoljeno dajati v promet.
- Minerala in fosila, ki je naravna vrednota, ni dovoljeno izvoziti ali iznositi.
Za zgoraj navedene kršitve so predpisane tudi globe, ki znašajo med dva tisoč in deset tisoč evri, če je ogrožena naravna vrednota, pa med deset tisoč in 50 tisoč evri.
Kot je še povedal Oršanič, je treba kakršnekoli podatke o morebitni najdbi sporočiti na Zavod RS za varstvo narave, Osrednja enota (tel. št. 01 230 9500) ali na OE Novo mesto (tel. št. 07 393 15 52), ki bo podal nadaljnje informacije ob najdbi.
Drugačni od večine kamnin na Zemlji
Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije je povedal, da so meteoriti skupki mineralov, ki so prišli iz vesolja. Večina jih izvira iz asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom, pravi Jeršek.
Videz meteoritov je precej drugačen od večine kamnin na Zemlji, pravi. Ker pri vstopu v ozračje gorijo, imajo žgalno skorjo in so zato temne barve. Vsi meteoriti pa so znotraj svetli.
Meteorite delimo glede na njihovo mineralno in kemično sestavo ter strukturo. Velika večina meteoritov je kamnitih, redkejši so železovi, najredkejši pa so kamnitoželezovi. Večina meteoritov je ne glede na sestavo magnetnih, je povedal Jeršek.
Meteoriti so za znanstvenike pomembni, ker nosijo podatke, stare okoli štiri in pol milijarde let, iz časov, ko je naše osončje nastajalo, je še povedal. Zato so pomembne priče in materialni dokazi o razmerah, ko se je naše Osončje šele formiralo.
Pomembno je, da se morebitne nove meteorite najde čimprej, saj se zaradi procesov na Zemlji lahko spremeni njihova kemična sestava in se lahko izgubijo dragoceni podatki, so še poudarili pristoni na novinarski konferenci.
Do petka so na ozemlje Slovenije padli štirje meteoriti, ki so tudi v mednarodni bazi podatkov, in sicer Avče, Jesenice, Javorje in Jezersko.
2