SiolNET. Novice Slovenija
1,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na to območje v Sloveniji naj bi padel meteorit #zemljevid

1,33

termometer

Petkov meteorit naj bi padel na gozdnato območje južno od sotočja Krke in Save, kar je prvo iskalno območje, ocenjuje Dušan Peček, vodja projekta sarOS™, ki je iskalno območje padca določil s tem inovativnim sistemom. Možen padec je tudi na območju, ki ga napenjata daljši stranici četverokotnika, kar lahko vidite na zemljevidu številka 2 v članku.

Dušan Peček ocenjuje, da je meteorit padel na gozdnato območje južno od sotočja Krke in Save oziroma na območje, ki ga napenjata rdeči črti v smeri proti zahodu. Zajem zaslona sarOS™, dinamična povezava z Google Earth Street View. Vir zemljevidov: GURS 2019. Dušan Peček ocenjuje, da je meteorit padel na gozdnato območje južno od sotočja Krke in Save oziroma na območje, ki ga napenjata rdeči črti v smeri proti zahodu. Zajem zaslona sarOS™, dinamična povezava z Google Earth Street View. Vir zemljevidov: GURS 2019.

V petek je nad Slovenijo in Hrvaško eksplodiral meteoroid. Eksplozijo so videli mnogi očividci na obeh straneh meje. Takoj po eksploziji so se pojavile ocene, kje bi lahko ostanki padli na Zemljo. Nekateri v Sloveniji so sklepali, da so padli na Hrvaško, Hrvaška astronomska zveza pa predvideva, da so padli v Slovenijo.

Dušan Peček, strokovnjak za t. i. aplikacije Mission Critical Response, se je določanja padca meteorita lotil na lastno pobudo, saj je aplikacija sarOS™ namejena tudi takšnim scenarijem.

Padec meteorita je določil s pomočjo dinamične povezave med Google Earth Street View in programom sarOS™.

Zemljevid št. 2: pravokotnik določa začetno območje možnega padca meteorita. Slika dokumenta PDF, ki ga je izdelal sarOS™. Vir zemljevidov: GURS 2019. Zemljevid št. 2: pravokotnik določa začetno območje možnega padca meteorita. Slika dokumenta PDF, ki ga je izdelal sarOS™. Vir zemljevidov: GURS 2019. Foto: Dušan Peček

Prvi na svetu s to tehnologijo

"Gre za tehnologijo avtomatizirane interoperabilnosti, ki je do zdaj, vsaj po našem vedenju, ni uporabil še nihče," nam je dejal Peček. Dodaja, da je prepričan, da je meteorit padel na tem območju oziroma na razširjenem območju, ki ga določata daljši stranici četverokotnika, če ju podaljšamo proti zahodu. Vrisano območje predstavlja prvo iskalno območje.

"Imamo namreč izkušnje za določanjem imen vrhov in oddaljenosti stavb med vožnjo po cestah," dodaja Peček.

Pri določanju padca meteorita je bila ključna informacija videoposnetek, ki je bil posnet iz avtomobila na avtocesti (lahko ga pogledate zgoraj).

"Ko sem videl, da je posnetek nastal na avtocesti, sem vedel, da je cesto posnel tudi Google. S temi podatki pa je mogoče zelo dobro ugotoviti lokacijo ali pa vsaj smer vsega, kar je na sliki vidno", nam je povedal Peček.

"Samo iskanje ustrezne točke, kje je bil videoposnetek posnet na cestnem omrežju Zagreba, pa je trajalo kakšno uro in pol," nam je povedal.

Dušan Peček Dušan Peček Foto: STA

Peček je sicer strokovnjak za t. i. aplikacije Mission Critical Response. Gre za aplikacije, ki morajo delovati tudi takrat, ko ni interneta ali drugih globalih komunikacij, kar pride predvsem v poštev ob kriznih situacijah, na primer v primeru potresa, žleda, požarov večjih razsežnosti, protiterorističnih akcij, iskanja pogrešanih in podobno.

Takšna je tudi aplikacija sarOS™ (Search and Rescue Operating System), s katero je Peček določil območje padca meteorita.

Aplikacija je bila na podlagi dolgoletnih izkušenj na področju sistemov SAR (Search and Response) integrirana za Gorsko reševalno zvezo Slovenije z namenom lažjega upravljanja iskalno-reševalnih akcij v gorah.

Meteorid naj bi tehtal 5,5 tone

Hrvaška astronomska zveza ocenjuje, da se je meteorid gibal s hitrostjo več kot 20 km/s. Velik naj bi bil 1,5 metra, tehtal pa naj bi kar 5,5 tone.

Mini slovarček
METEOROID: pretežno kamnita gmota, ki prileti v ozračje;
METEOR: svetlobni pojav, ki spremlja pot meteoroida skozi ozračje;
METEORIT: ostanek, ki pade na tla.

Kako je Peček določil lokacijo padca meteorita

Let meteoroida, posnet iz avtomobila

Modre pike kažejo projekcijo smeri leta in ocenjeno točko padca na horizontu.

Zajem zaslona videoposnetka Zajem zaslona videoposnetka Foto: Dušan Peček

Določitev mejnih smeri na osnovi istoležnega pogleda (Street View Smer 1).

Zajem zaslona Street View v Google Earth Zajem zaslona Street View v Google Earth Foto: Dušan Peček

Določitev mejnih smeri na osnovi istoležnega pogleda (Street View Smer 2).

Zajem zaslona Street View v Google Earth Zajem zaslona Street View v Google Earth Foto: Dušan Peček

Dinamična povezava prikaza Google Street View in Sistema sarOS™

Spodnja rdeča črta kaže Smer 1, zgornja pa Smer 2, vijoličasta črta z modro piko pa prikazuje dinamičen smerni vektor, ki ga riše rotacija pogleda Street View na osnovi aplikacije Google Earth.

Zajem zaslona sarOS™, dinamična povezava z Google Earth Street View. Vir zemljevidov: GURS 2019. Zajem zaslona sarOS™, dinamična povezava z Google Earth Street View. Vir zemljevidov: GURS 2019. Foto: Dušan Peček

Več o sistemu sarOS™ in iskanju s pomočjo tega sistema lahko preberete tukaj.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin