"Dron je priletel točno tja, kamor so ga nehote poslali!"

Avtomoto V Zagrebu strmoglavil vojaški brezpilotnik iz Ukrajine. Milanović: Gre za resen incident.

"Razmišljam in preigravam možnosti," nam je svoja razmišljanja razkril mag. Dušan Peček, dolgoletni sodelavec Instituta Jožef Stefan, strokovnjak na področju geografskih informacijskih sistemov in aplikacij za obvladovanje kritičnih razmer s posebnim poudarkom na jedrski varnosti, iskanju pogrešanih oseb in uporabi zemljevidov ter aplikacij za široko javnost.

Spoznali smo ga tudi kot enega od ustvarjalcev Interaktivnega Atlasa Slovenije (prejel je nagrado najboljši na sejmu INFOS 1998), ko digitalni zemljevidi − zlasti za zasebno rabo − niso bili niti približno tako samoumevni kot danes.

Peček namreč meni, da je padec v Zagrebu posledica napačno vnesene koordinate: "Dron ni 'zašel' ali zgrešil cilja, tudi 'izgubil' se ni − priletel je točno tja, kamor so ga v resnici nehote poslali."

Območje Zagreba z Jarunom v središču, kamor je 10. marca v večernih urah padel dron sovjetske proizvodnje.

Skrajna točka dosega

"Izhajal sem iz javnosti znanih in nespornih podatkih: padlo je brezpilotno izvidniško letalo tupolev Tu 141 Striž (Стриж) sovjetske proizvodnje, katerega doseg je okrog 1.050 kilometrov. Letel je z ocenjeno hitrostjo 700 kilometrov na uro na ocenjeni višini nekaj nad 1.000 metrov," je povzel Peček. Krožnica s središčem v zagrebškem naselju Jarun in polmerom 1.050 kilometrov, kolikor znaša največji doseg strmoglavljenega letala.

"V zračni prostor Slovenije dron ni vstopil, v zračnem prostoru Madžarske pa se je zadrževal od 28 do 41 minut, odvisno od smeri naleta. Razumljiva predpostavka, da je dron padel zaradi pomanjkanja goriva, pomeni, da je bil domet dosežen v celoti in da je bil Jarun v središču kroga s polmerom 1.050 kilometrov, točka vzleta pa nekje na krožnici."

"Če bi načrtovan polet drona vseboval več kot eno točko, do Jaruna ne bi priletel"

Sogovornik meni, da dron zelo verjetno ne bi dosegel Jaruna, če bi mu vnesli še kakšne druge koordinate zunaj te "maršrute", zato predpostavke, kjer bi dron poletel na zahod Ukrajine, preletel nekaj točk in se nato glede na "maršruto" usmeril na mesto svojega padca, ni zajel.

Dušan Peček se več desetletij ukvarja z digitalno kartografijo in informacijskimi aplikacijami za obvladovanje razmer v izrednih okoliščinah. Foto: STA , V javnosti so se namreč občasno pojavljali nikoli potrjeni namigi, da so ta dron neposredno pred padcem zaznali tudi na območju Celja. "To tudi teoretično ni mogoče, ker bi se dron moral iz Celja vrniti na Jarun."

Izhodišče najverjetneje v pasu, dolgem 220 kilometrov

"Ker so mediji poročali, da je dron preletel tudi Romunijo, sem pri oceni poteka leta določil točko na severu Romunije, skozi katero gre zgornja, najbolj severna smer poleta," je še povedal Peček in to označil z rdečo črto na spodnjem zemljevidu. Robni pogoji zelo verjetnega poteka leta: severno (rdeče) in južno (turkizno)  

Ker je malo verjetno, da bi poletel z ukrajinskega območja južno od Moldavije ali iz Moldavije, je spodnjo, pravzaprav najjužnejšo možno točko izhodišča poleta, postavil na točki, kjer krog dometa seka moldavsko mejo na vzhodu (prikazano v turkizni barvi).

"Področje, od koder bi dron poletel, se torej zoži na območje približno tri tisoč kvadratnih kilometrov in z razponom 220 kilometrov, tam, kjer zgornja in spodnja meja sekata krog dometa," nadaljuje sogovornik in opozarja, da je širina tega pasu prikazana predvsem zaradi boljše ponazoritve.

"Po moje so vtipkali koordinate napačnega Jaruna"

Kraj poleta letala je najverjetneje na območju zahodne Ukrajine, ki je 'visoko' 220 kilometrov. Kdo je poslal dron, ali so se zmotili in ga s koordinatami poslali na zagrebški Jarun namesto na ukrajinski Yarun?

"Ostaja odprto vprašanje, kdo je bil zainteresiran za izvedbo tega poleta. Treba bi bilo pregledati razvoj taktične situacije na širšem področju Yaruna na dan padca drona na Jarun. Če bi vedel več o ustroju avtopilota omenjenega drona, bi lahko razmišljal bolj poglobljeno."

A Peček vendarle opozarja, da Jarun najverjetneje ni naključje: "Po moje so v dron vtipkali koordinato zagrebškega Jaruna namesto ukrajinskega Yaruna. Da bi se pri vtipkavanju koordinat zmotili tako, da so vtipkali koordinato Jaruna, dron pa želeli poslati na primer v Odeso, pa je po moje skoraj neverjetno. Seveda obstaja verjetnost, da so pomotoma vtipkali koordinato točke, ki leži v podaljšku predvidene smeri do Jaruna, a je ta po moje izjemno majhna, ker je v Ukrajini tudi Yarun, ki je v žarišču vojne."

Ali je bila bomba ali ne?

Še vedno nismo povsem na jasnem, ali je bilo letalo oboroženo, celo uradne izjave so glede tega precej protislovne. "Če je bila na krovu res bomba, bi ta verjetno ob padcu eksplodirala ali pa bi jo našli neaktivirano. Ni verjetno, da bi ob udarcu razpadla in pustila samo nekaj ostankov razstreliva."

Do izjav, da je bomba obstajala in eksplodirala pod zemljo, ko je letalo že priletelo v tla, je zadržan. "Moral bi videti kraj padca in ostanke drona. Odkriti sledi razstreliva, če je bilo prisotno, danes ni težava. Pred leti je moral sodelavec iz Združenega kraljestva po pristanku na Portugalskem na dodatna zaslišanja, ker so na tipkovnici njegovega računalnika našli sledi eksploziva. Ko jim je pokazal, da se veliko zadržuje na področju nekdanjih skladišč razstreliva iz druge svetovne vojne, kjer je danes poslovni park, je bilo vse pojasnjeno."

Novice Stoltenberg: Brezpilotni letalnik ni bil oborožen. Plenković trdi nasprotno.

Peček dopušča možnost, da je bil cilj poleta strmoglavljenje na (ukrajinski) Yarun, a se mu to početje brez bombe na krovu ne zdi smiselno. "V vsakem primeru je dronu zmanjkalo goriva dovolj pozno in je nato pri svoji hitrosti 700 kilometrov na uro in višini malo nad tisoč metri imel še dovolj vzgona na krilih, da ga je navigacija še pripeljala v območje ciljne točke."