Petek, 6. 3. 2020, 15.43
4 leta, 2 meseca
Dokončni zemljevid: na to območje je padel meteorit
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,92
11
Dušan Peček, vodja projekta sarOS™, se je povezal z avtorjem ameriške spletne strani Strewnify.com, ki spremlja padce meteoritov na Zemljo. Pridobil je dodatne informacije in izdelal nov zemljevid območja, kamor naj bi padel meteorit. Pred sobotno iskalno akcijo ga lahko prenesete z naše spletne strani.
Dušan Peček ocenjuje, da je največja verjetnost padca meteoritov na območje, ki ga omejuje rumeni trikotnik. Večjo resolucijo zemljevida lahko prenesete na dnu članka. Vir zemljevida je GURS TTN50 2019, izdelani so s sistemom sarOS™.
Pred tednom dni je nad Slovenijo in Hrvaško eksplodiral meteoroid (kakšna je razlika med meteoroidom, metoritom in podobnimi izrazi, lahko preberete v slovarčku na dnu članka). Eksplozijo so videli mnogi očividci na obeh straneh meje. Eksplodiral je 34,5 kilometra nad površjem, vstopna hitrost v ozračje je bila približno 21 kilometrov na sekundo, velik pa je bil od enega metra do metra in pol. Tehtal naj bi kar 5,5 tone.
Med strokovnjaki velja prepričanje, da so ostanki – meteoriti – padli na Zemljo na območju Slovenije. V soboto geolog Bojan Ambrožič organizira iskalno akcijo. Več o njej na njegovi spletni strani.
Z inovativno metodo določil padec meteorita
V sredo smo pisali o inovativni metodologiji, s katero je Dušan Peček, vodja projekta sarOS™ in strokovnjak za t. i. aplikacije Mission Critical Response, določil padec meteorita. Njegova metodologija temelji na dinamični povezavi med Google Earth Street View in programom sarOS™.
Po objavi članka se je Peček povezal z Američanom Jimom Goodallom, avtorjem spletne strani Strewnify.com, ki spremlja padce meteoritov na Zemljo. Goodall je tudi sam izdelal zemljevid, kamor naj bi padel meteorit.
Vetrovi in dva nova posnetka
Po pogovoru z Goodallom je Peček pridobil dve novi informaciji, in sicer posnetke dveh dodatnih kamer iz Italije in informacijo o močnih vetrovih.
Kot nam je povedal Peček, je na višini 24 kilometrov meteorit prenehal žareti. "Po domače; zgorel je in vstopil v tako imenovano fazo dark flight. Tam so pihali močni vetrovi, ki so močno spremenili krivuljo padanja ostankov meteorita," pravi.
Na podlagi podatkov o vetru in kamer je Goodall izdelal zemljevid padca ostankov, ki je na voljo na njegovi spletni strani. Goodallova ocena zemljevida padca je videti takole:
Zajem zaslona Google Earth, podatki Jim Goodall.
A Peček ocenjuje, da je Goodall pri določanju kota iz smeri Zagreba naredil napako, saj je na osnovi fotografije določal značilno točko na satelitskih posnetkih Google Earth (izbral je neko drevo na desni strani avtoceste).
Kot pravi Peček, pa je njegova metoda precej zanesljivejša kot Goodallova, saj so koti Googlovih fotografij Street View po definiciji pravilni.
Peček je nato pri vnovičnem določanju območja, kamor naj bi padel meteorit, upošteval dejstvo, da so na let meteorita odločilno vplivali močni vetrovi. Hkrati mu je Goodall povedal, kako določiti točko padca na horizontu. Tako je Peček na osnovi inovativne metode določil nov kot iz smeri Zagreba.
Nov kot – smer v rumeni barvi –, ki ga je določil, je zdaj videti takole:
Zajem zaslova Google Earth, podatki Dušan Peček.
Rumena smer se precej razlikuje od modre smeri, objavljene v prvotnem prispevku. Rdeče območje pa je območje, določeno po metodi “the best effort” glede na podatke v takratnem času.
Kot izpostavlja Peček, je nova taktična situacija zdaj videti takole:
Rdeče črte predstavljajo smeri, ki jih je določil Jim Goodall, trikotnik pa je predlog za iskalno območje, ki ga je določil Dušan Peček. Zajem zaslona Google Earth, podatki Dušan Peček in Jim Goodall.
Dve območji za iskanje
Kot poudarja Peček, imajo potencialni iskalci na voljo dve območji za iskanje. Kot pravi, se v praksi v operacijah iskanja in reševanja v takih primerih izvede tako imenovani consensus oziroma glasovanje.
"Najprej se preišče območje, ki pri glasovanju dobi največ glasov. Glede na dejstvo, da je iskani predmet meteorit, ki je razpadel na koščke, je lahko iskanje znotraj izbranega območja bolj stihijsko oziroma naključno," pravi Peček. "Iščemo vsaj en košček meteorita. V iskalnih akcijah pogrešanih ljudi, ko iščemo 'osebo v enem kosu', pa je treba znotraj načrtovanega območja določiti manjše, obvladljive sektorje, ki se jih natančno preiskuje," nam je še povedal.
Zemljevidi za iskalce in poziv
Na spodnjih dveh povezavah lahko prenesete dva topografska zemljevida (geoPDF) z vrisanimi območji iskanja, ki služita tisku ali pa uporabi na pametnih telefonih z uporabo brezplačne aplikacije https://www.avenzamaps.com/.
1. --> območje iskanja po izračunih Dušana Pečka;
2. --> območje iskanja po izračunih Jima Goodalla.
Za Goodallovo območje je upoštevan predel z večjo verjetnostjo, za Pečkovo območje pa je na voljo celoten trikotnik. Vir zemljevidov je GURS TTN50 2019, izdelani so s sistemom sarOS™.
Če se boste udeležili iskanja meteoritov in boste pri svojem iskanju ustvarili GPS-sledi, prosimo, da jih pošljite uredništvu Siol.net na naslov vid.libnik@tsmedia.si. Na podlagi teh podatkov bo Peček izdelal nov zemljevid, ki bo na voljo tistim, ki bodo iskali naprej.
METEOROID: manjša, pretežno kamnita gmota, ki kroži okoli Sonca;
ASTEROID: večja, pretežno kamnita gmota, ki kroži okoli Sonca;
KOMET: kot meteoroid in asteroid tudi komet kroži okoli Sonca, a za razliko od njiju je sestavljen pretežno iz ledu in prahu;
METEOR: svetlobni pojav, ki spremlja pot meteoroida skozi ozračje;
METEORIT: ostanek, ki pade na tla.
VIDEO: Strokovnjaki o meteoritu v prispevku iz oddaje Planet 18:
Preberite še:
11