Četrtek, 5. 3. 2020, 19.42
4 leta, 8 mesecev
Če najdbe ostankov meteorita ne prijavite, vam grozi visoka denarna kazen #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,64
28
Vesolje nam je dobesedno poslalo darilo. Na naš planet je padlo s petkovim meteoritom, s tem pa so znanstveniki dobili edinstveno priložnost, da odkrijejo, kako je nastalo naše osončje. Sestava kamnin v vesolju se vse od nastanka pred slabimi 14 milijardami predvidoma ni veliko spreminjala. Tudi v Sloveniji bodo v prihodnjih dneh organizirali iskalno akcijo za morebitnimi ostanki meteorita.
Morebitni najditelji so dolžni ob najdbi obvestiti Geološki zavod Slovenije. V nasprotnem primeru bi šlo za ogrožanje naravne vrednosti, ki vas lahko po žepu udari tudi s 50 tisoč evri kazni, so poročali v oddaji Planet 18 na Planetu.
"To je vzorec nekega drugega sveta, ki nam je dobesedno padel na dvorišče"
Petkov meteorit je eksplodiral nekaj več kot 30 kilometrov nad površjem, hitrost ob vstopu v ozračje je bila približno 21 kilometrov na sekundo. Pošiljka iz vesolja, velika približno meter ali meter in pol, je za nas izjemno pomemben. "To je vzorec našega osončja, to je vzorec nekega drugega sveta, ki nam je dobesedno padel na dvorišče," je dejal Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
V Sloveniji do zdaj hranimo tri meteorje, imenovani so po krajih najdbe Jezersko, Javorje in Jesenice.
Gre za neme priče nastanka našega osončja. Od nastanka vesolja se kemijska sestava kamnov ni veliko spremenila, zato je izjemno pomembno, da dele meteorita najdemo. "Potem ko odkrijemo, za kakšen meteorit gre, ga analiziramo, je mogoče sklepati o izvornem telesu, se pravi, ali je to bil kak večji asteroid ali manjši planet," je razložil Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije.
V Sloveniji do zdaj hranimo tri meteorje
O tem, kako pomemben je material iz vesolja, priča več tisoč strani dolga raziskava ameriških znanstvenikov, ki je nastala na podlagi analize le dveh gramov vzorca Luninega površja. K nam naj bi padlo lahko tudi do nekaj deset kilogramov delcev. V Sloveniji do zdaj hranimo tri meteorje, imenovani so po krajih najdbe: Jezersko, Javorje in Jesenice.
V Beli krajini so prepričani, da so delci meteorita padli tudi na njihovo dvorišče. Novinarka: Neža Mlakar/Video: Planet.
"Njegove glavne značilnosti so temna žgalna skorja, ki nastane, ko pride meteor z veliko hitrostjo v ozračje in seveda zaradi trenja in drugih pojav začne žareti. To opazimo kot utrinek," je povedal Atanackov. Meteorit je zavarovan z zakonom o ohranjanju narave, najditelji so ga dolžni predati Geološkemu zavodu Slovenije.
Najditelji so dele dolžni predati Geološkemu zavodu Slovenije
"Če lahko priskrbijo opis ali, še bolje, fotografijo kamna ali objekta, je to ponavadi za prvo identifikacijo že dovolj," je dodal Jeršek. Območje padca petkovega meteorita je omejeno na kraje med Novim mestom proti Mirni Peči, je pa še precej nejasnosti o natančnih lokacijah. Natančnost ocene otežuje še višinski veter na dan padca, ki je dodatno raznesel delce meteorita, so še poročali na Planetu.
28