Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
16. 3. 2024,
22.38

Osveženo pred

4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,38
Zeleni prehod Zeleni prehod suša poplave podnebne spremembe Lučka Kajfež Bogataj Aktivno državljanstvo Aktivno državljanstvo

Natisni članek

Sobota, 16. 3. 2024, 22.38

4 mesece

Aktivno državljanstvo

Kaj bi morali sami storiti v boju proti podnebnim spremembam?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,38
Podnebni štrajk, 15.3.2019 | Če smo bili pred dvema desetletjema priče linearnemu dvigu temperatur, gladine morja in drugih parametrov, smo zdaj prešli v eksponentno fazo. Časa nam zmanjkuje. | Foto Ana Kovač

Če smo bili pred dvema desetletjema priče linearnemu dvigu temperatur, gladine morja in drugih parametrov, smo zdaj prešli v eksponentno fazo. Časa nam zmanjkuje.

Foto: Ana Kovač

"Imamo pet ali morda deset let časa, ali pa bomo zavozili vse," je o nujnosti hitrega ukrepanja v boju zoper podnebne spremembe prepričana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Pojasnila je, kako ljudi prepričati, da je skrajni čas za ukrepanje, in kako bi morali posamezniki prispevati svoj delež.

Po dolgoletnih razpravah o obstoju podnebnih sprememb je zdaj vsakomur jasno, da so vremenske razmere obrnjene na glavo. Rekordno vroč februar na globalni ravni, avgustovske katastrofalne poplave v Sloveniji, na Siciliji so avgusta lani izmerili najvišjo temperaturo v celinski Evropi (48,8 stopinje Celzija), požar na Krasu leto prej ...

svetlobno onesnaženje zemlja vesolje evropa
Novice Zemlja prvič v zgodovini preživela 12 mesecev s temi temperaturami

"Po vseh dosedanjih znanstvenih odkritjih vemo zastrašujoče več kot pred leti. Dejstvo je, da se vsi negativni trendi stopnjujejo. Če smo bili pred dvema desetletjema priče linearnemu dvigu temperatur, gladine morja in drugih parametrov, smo zdaj prešli v eksponentno fazo. Projekcije kažejo, da se vse skupaj odvija hitreje od napovedi, s tem pa nam zmanjkuje časa za ukrepanje. Zamujali smo tako pri blaženju podnebnih sprememb kot tudi pri njihovem prilagajanju," opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Evropa se segreva hitreje kot preostale celine

Poudarja, da se Evropa v tem trendu iz fizikalnih razlogov pregreva še hitreje kot druge celine, Slovenijo pa zaradi geografske lege med Alpami in morjem ekstremni vremenski pojavi tepejo že brez podnebnih sprememb. Smo v kategoriji hitrih in močnih podnebnih sprememb.

Lučka Kajfež Bogataj
Novice Kajfež Bogatajeva kritična glede dogovora na podnebni konferenci: V tem ne vidim nič zgodovinskega

Evropska politika blaženja podnebnih sprememb je po njenih besedah v teoriji ustrezna, a se izvaja prepočasi. Namesto da bi se fosilna goriva opuščala po od pet- do sedemodstotni letni stopnji, se to izvaja zgolj v dveh odstotkih. Zakaj? Ker nimamo prave alternative.

Kaj si mislite o nujnosti ukrepanja posameznika v boju zoper podnebne spremembe? Pišite nam na pisma.bralcev@tsmedia.si ter pripišite svoje ime, priimek in kraj bivanja.

Eksponentna rast negativnih sprememb se je zdaj začela prikazovati tudi v gospodarski škodi, kar je spodbudilo zavedanje in streznitev posameznikov. "Dokler se podnebne spremembe dogajajo na ravni propadanja ekosistemov in zmanjševanja biodiverzitete, se ljudje zlahka sprenevedajo. Ko nam v eni noči poplave odnesejo šest milijard evrov premoženja, pa to ni več šala," ponazori klimatologinja.

Namesto zamujenega blaženja podnebnih sprememb v prilagajanje

Zaradi prepočasnega blaženja sprememb se moramo zdaj intenzivneje ukvarjati s prilagajanjem na spremembe. Z drugimi besedami, kaj narediti, da našega premoženja ne bodo uničili poplave in plimovanje morja, da ne bomo trpeli posledic suše, da nas ne doseže virus Zahodnega Nila ... Politike prilagajanja so po evropskih državah zelo različne.

Kako lahko vsak posameznik kar največ pripomore v boju proti podnebnim spremembam? Kajfež Bogatajeva poudarja, da je bolje kot o posameznikih govoriti o gospodinjstvih, ki si delijo avtomobil, stroške ogrevanja in hlajenja, imajo skupen hladilnik ... Teh je v Sloveniji okoli 860 tisoč. Tudi tu govorimo o dveh načrtih za zmanjšanje vplivov na podnebje: zmanjšanje porabe in prilagajanje.

"Kupujemo več stvari, ki jih ne potrebujemo, kot tistih, ki jih potrebujemo. Ali res potrebujemo še 15. par čevljev ali bo morda 14 parov zadostovalo? Ne gre za velika odrekanja," je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. | Foto: STA "Kupujemo več stvari, ki jih ne potrebujemo, kot tistih, ki jih potrebujemo. Ali res potrebujemo še 15. par čevljev ali bo morda 14 parov zadostovalo? Ne gre za velika odrekanja," je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. Foto: STA Znižanje energije za desetino ne predstavlja velikega odrekanja

Sogovornica pove, da bi si morala gospodinjstva zadati cilj, da izpuste oziroma porabo energije zmanjšajo za deset odstotkov letno. To lahko naredijo na več načinov. Avtomobil lahko na primer za tri dni na mesec zamenjajo za javni prevoz ali kolo, kar se jim bo poznalo tudi v denarnici. Privarčujejo lahko pri načinu prehranjevanja z manj mesa in manj zavržene hrane. Tu bodo poleg privarčevanega denarja poskrbeli tudi za svoje zdravje, saj je brezmesna hrana bolj zdrava. Energijo lahko privarčujejo s spremembo temperature in energetsko učinkovitejšimi napravami tudi pri ogrevanju in hlajenju domov. Eden izmed načinov varčevanja z energijo je tudi manj nakupov stvari, ki jih ne potrebujemo. "Kupujemo več stvari, ki jih ne potrebujemo, kot tistih, ki jih potrebujemo. Ali res potrebujemo še 15. par čevljev ali bo morda 14 parov zadostovalo? Ne gre za velika odrekanja," je prepričana Kajfež Bogatajeva.

Stavka Ljubljana
Novice "Če se najde kakšen pametnjakovič, ki bo rekel, da javni sektor nič ne dela, naj gre tja delat"

Druga polovica načrta v boju proti podnebnim spremembam pa predstavlja prilagajanje nanje. Za premagovanje velike vročine lahko gospodinjstva ali lokalna skupnost na primer okoli svojega doma zasadijo drevesa in s tem znižajo čezmerno segrevanje doma.

"Ne gre toliko za lepotne posege, temveč se tako obvarujemo pred tem, kar nas življenjsko ogroža, kot so na primer poplave. To je naloga lokalne politike in temeljitega premisleka gospodinjstev, da se zaradi poplavnega območja preselijo v varnejše okolje. Naravne ujme bodo vse pogostejše in močnejše. Gospodinjstva se morajo odločiti za ustrezno izvedbo strehe, da je veter ne bo odnesel ali da je ne bo uničila toča. Danes se vse da," opozarja klimatologinja. Dodaja, da mora ob procesu prilagajanja na podnebne spremembe vidnejšo vlogo odigrati zavarovalniška politika, ki bo dostopna državljanom. Izobraževanje državljanov in raziskave so ob tem seveda ključni dejavnik.

"Človek spremeni navade šele takrat, ko se mu nekaj izplača"

Kako gospodinjstva prepričati o smotrnosti naložb za prilagajanje podnebnim spremembam? "Tu je ključna pomoč države, sploh na začetku preobrazbe družbe, kasneje gre lažje. Časa nam zmanjkuje. Imamo pet ali deset let časa, ali pa zavozimo vse. Država mora državljanom ponuditi ustrezne in pravičnejše subvencije in na drugi strani palico. Torej na eni strani celo paleto dobro premišljenih finančnih spodbud, na drugi strani pa uvedbo davka. Ljudje smo intimno koristoljubni, vselej se sprašujemo, kaj imamo od tega. Ob vsaki dobri nameri države morajo imeti ljudje nekaj od tega. Človek spremeni navade šele takrat, ko se mu nekaj izplača," je prepričana Kajfež Bogatajeva.

Protest v Ljubljani 28. maja 2021
Novice Moč in nemoč protestov

Na vprašanje, ali ima Slovenija zadosti finančnih sredstev za izvedbo zelenega prehoda, sogovornica odgovarja: "V zgodbo o denarju, ki ga ni, sem verjela do pojava epidemije covid-19. Takrat je vlada kar naenkrat našla milijone evrov, od nakupa zaščitne opreme do turističnih bonov. Podobna zgodba se je odvila po lanskih katastrofalnih poplavah. Očitno se vse da, ko je na kocki vprašanje, ali bomo preživeli ali ne. Ljudje bi se morali upreti temu, da ni denarja za nekaj, kar nam omogoča preživetje," je do vladne politike kritična Kajfež Bogatajeva.

Kaj ste v zadnjem letu naredili za zmanjšanje izpustov?

  • Kupil/a sem energetsko učinkovitejšo ogrevalno napravo
    33,33 %
    28 glasov
  • V službo se vozim z javnim prevozom
    11,90 %
    10 glasov
  • Zmanjšal/a sem temperaturo ogrevanja
    20,24 %
    17 glasov
  • Zavrgel sem manj hrane
    16,67 %
    14 glasov
  • Nič od naštetega
    17,86 %
    15 glasov
Oddanih 84 glasov

"Gospodarska rast je postala neracionalna, saj dela škodo na drugem koncu"

Bolj kot vsi našteti ukrepi je po mnenju sogovornice pomembna sprememba vrednot družbe. Te se oblikujejo predvsem skozi prizmo gospodarskega sistema in merjenje napredka. V naravi človeka je napredovanje, da nam je vsako leto bolje.

"Moč posameznika ni tako nična, kot si morda mislimo," poudarja Lučka Kajfež Bogataj. | Foto: STA "Moč posameznika ni tako nična, kot si morda mislimo," poudarja Lučka Kajfež Bogataj. Foto: STA "Da ljudem dopoveduješ, da jim je vsako leto bolje zaradi višjega bruto domačega proizvoda (BDP), ni pravi način. Gospodarska rast je postala neracionalna, saj na drugem koncu dela škodo. Ta škoda se nam vrača kot bumerang. Razmisliti moramo o spremembi politično-ekonomskega sistema, ki bo bolj vzdržen za naravo in človeštvo. Za začetek bi morali spremeniti samo kazalce – ti so že razviti –, zaradi katerih se imamo bolje. To zagotovo ni višina BDP, je pa to na primer indeks človekovega razvoja. Velike spremembe v zgodovini se niso zgodile na organiziran način, vedno sta za njimi stala ali posameznik ali majhna skupina ljudi, ki je začela najedati sistem in dosegla njegovo spremembo. Moč posameznika ni tako nična, kot si morda mislimo," še sklene Kajfež Bogatajeva.

Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo. 
Ne spreglejte