Sreda, 13. 12. 2023, 6.27
4 mesece, 2 tedna
Kajfež Bogatajeva kritična glede dogovora na podnebni konferenci: V tem ne vidim nič zgodovinskega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,10
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj sprejeto besedilo vidi kot rešitev pogajanj v Dubaju, da ta ne bi delovala kot totalen neuspeh, ampak kot rešitev za planet.
V dogovoru, danes potrjenem na podnebni konferenci ZN (COP28) v Dubaju, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ne vidi nič zgodovinskega. Da bi lahko uporabili to besedo, bi moralo besedilo vključevati pravno obvezujoče konkretne zaveze, opredeljene s številkami in časovnico, je ocenila. Izkupiček na cedilu pušča tudi mlado generacijo, je dodala. Medtem minister za okolje Bojan Kumer pravi, da je res, da je prehod od fosilnih goriv omejen na energetske sisteme, a nekje je treba začeti.
"Že 30 let se točno ve, da je opustitev fosilnih goriv edina rešitev podnebne krize," se je na izkupiček letošnje podnebne konference odzvala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Predstavniki držav so namreč danes soglasno potrdili nov dogovor, ki prvič doslej vključuje fosilna goriva, a le v smislu prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih, ne pa tudi v smislu njihove odprave.
"Da bi lahko uporabili besedo zgodovinsko, bi moral dogovor vsebovati pravno obvezujoče konkretne zaveze, opredeljene s številkami in časovnico do leta 2030 ali vsaj do leta 2050. Manjka tudi jasen nastavek, da morajo izpusti upadati že po letu 2025," je kritična Kajfež Bogatajeva.
Sprejeto besedilo vidi kot rešitev pogajanj v Dubaju, da ta ne bi delovala kot totalen neuspeh, ampak kot rešitev za planet, je zapisala.
Glede priznavanja vloge prehodnih goriv in opustitve uporabe premoga za proizvodnjo energije brez tehnologij zajema ogljika je ocenila, da je treba navedbo razumeti kot odprta vrata povečevanju uporabe plina, ki naj nadomesti zlasti premog, recimo v termoelektrarnah. "Za to so si plinski lobiji prizadevali že od Glasgowa naprej," je izpostavila.
Dogovor odpira vrata nepreizkušenim tehnologijam
Dogovor v Dubaju po njenih besedah žal odpira tudi vrata precej nepreizkušenim tehnologijam zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. "Te so poleg okoljskih tveganj tudi drage in energijsko potratne. Denar bi bil bistveno bolje uporabljen za povečevanje energetske učinkovitosti ali za razvoj neogljičnih virov energije," je prepričana Kajfež Bogatajeva.
Klimatologinja se pridružuje mnenjem, da izid dubajske konfrence pušča na cedilu ne le otoške države in države k razvoju, ampak tudi celotno mlado generacijo. "Po tiho namreč legitimira nadaljevanje vedenja zadnjih nekaj desetletij. To pomeni, da se bo družbena neenakost močno povečala, kar bo okrepilo politične razprtije in pomanjkanje zaupanja," se boji. Opozorila je še, da lahko to povsem onemogoči reševanje podnebnih tveganj ter zaradi vročine, suše, poplav, izpada pridelka in propadanja gozdov vodi v zmanjšanje blaginje tako v revnih kot bogatih državah.
Minister Kumer: Nekje je treba začeti
Zadovoljstvo ob sprejetem dogovoru na podnebni konferenci ZN po besedah ministra za okolje Bojana Kumra ni maksimalno, a je najboljše, kar so lahko dosegli, da določene države dogovora ne bi blokirale. Omemba fosilnih goriv je zgodovinska. "Res je, da je prehod od fosilnih goriv omejen na energetske sisteme, a nekje je treba začeti," je dejal.
Nikoli v zgodovini podnebnih konferenc se ni zgodilo, da bi v besedilih omenjali fosilna goriva, je v odzivu na izkupiček COP28 v Dubaju dejal minister za okolje, podnebje in energijo.
"Ključen dosežek je, da smo dosegli, da bomo hitro, še v tem desetletju, začeli obravnavati in zmanjševati posledice podnebnih kriz," je še dejal minister. Med drugim je izpostavil odločitev o dokončni vzpostavitvi finančnega sklada za izgube in škode ter določitev lokacije naslednje podnebne konference COP29. Gostil jo bo Azerbajdžan.
"To je dobra osnova, na kateri bo treba še graditi," je ocenil Kumer in dodal, da je EU skupaj s predsedstvom konference odigrala eno ključnih vlog za sprejem dogovora.
Griša Močnik: Omemba fosilnih goriv še ne bo ustavila njihove rabe
Omemba fosilnih goriv v zaključnem dokumentu o globalnem pregledu stanja še ne bo ustavila njihove rabe, je o današnjem izidu podnebne konference v Dubaju (COP28) za dejal fizik in vodja Centra za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi Griša Močnik. Potrebni so radikalni ukrepi na nacionalni in ravni EU, je prepričan.
Po besedah Močnika dejstvo, da naj bi bila dvakratna omemba fosilnih goriv v danes potrjenem 21-stranskem dokumentu revolucionarna, več pove o procesu pogajanj kot o ambicioznosti vsebine.
"Kot bi gasilci na dvotedenskem srečanju omenili požar samo v dveh stavkih," je ponazoril in kritiko uperil tudi v po njegovem mnenju za "globoko nedemokratičen" pogajalski proces, ki ob sprejemanju dogovora zahteva konsenz vseh. Drugi sporazumi, doseženi pod okriljem ZN, namreč kažejo, da se da doseči ambicioznejše sporazume na drugačne načine.
Z zadovoljstvom pa gleda na zavezo gleda konca subvencij fosilnih goriv. "Subvencije so ogromne, veliko večje kot vlaganja v obnovljive vire energije. Če bodo ta sredstva pravilno preusmerjena, bo prehod na obnovljivo energijo veliko hitrejši," je ocenil.
Dogovor, sklenjen na podnebni konferenci ZN v Dubaju (COP28) je korak naprej, a povsem nezadosten, menijo v nevladnih okoljskih organizacijah. Dogovoru očitajo, da ni zavezujoč, ne vključuje časovnic, ne poziva k prenehanju pridobivanja fosilnih goriv ter ne naslavlja ustrezno globalne podnebne pravičnosti in trajnostnosti prehranskih sistemov.
Predstavniki držav na COP28 z dogovorom pozvali k odmiku od uporabe fosilnih goriv
Predsedstvo podnebne konference ZN je po dolgotrajnih nočnih podaljških pogajanj v jutranjih urah objavilo težko pričakovano zadnjo različico osnutka končnega dogovora o globalnem pregledu stanja, zdaj so osnutek tudi potrdili. Po pričakovanjih vanj ni vrnilo termina odprave fosilnih goriv, temveč je umestilo zavezo prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih.
Predstavniki držav na podnebni konferenci ZN v Dubaju so danes soglasno potrdili nov dogovor, ki prvič v zgodovini vključuje tudi fosilna goriva. Dogovor sicer ne vsebuje njihove popoldne odprave, temveč poziv k odmiku od njihove uporabe.
Po informacijah STA je vodstvo konference v primerjavi z vsebino ponedeljkovega osnutka ponudilo ambicioznejši dokument, predvsem kar zadeva področje blaženja podnebnih sprememb oziroma usode fosilnih goriv.
Besedilo tokrat poziva k prehodu od fosilnih goriv v energetskih sistemih na pravičen in urejen način ter k pospeševanju ukrepov v tem kritičnem desetletju, da bi do leta 2050 v skladu z izsledki znanosti dosegli neto ničelne izpuste toplogrednih plinov.
Obenem državam predlaga tudi ukrepanje v smeri postopnega zmanjševanja uporabe energije iz premoga, ki ne uporablja tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika. Na drugi strani ne predlaga zmanjševanja uporabe energije iz premoga, ki uporablja navedene tehnologije, glede katerih okoljevarstveniki opozarjajo na številna zavajanja, ko je govora o njihovih učinkih.
Besedilo poziva tudi k čimprejšnji odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki ne naslavljajo energetske revščine ali pravičnega prehoda.
"Današnji dogovor označuje začetek postfosilne dobe," je von der Leynova zapisala na družbenem omrežju X. "Ključni del tega zgodovinskega dogovora resnično izvira iz Evrope. Ves svet je podprl naše cilje do leta 2030, to je potrojiti obnovljive vire energije in podvojiti energetsko učinkovitost, oboje do leta 2030," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Prvi odzivi so različni
Prvi odzivi na novo objavljeno različico osnutka končnega dogovora so različni. Države EU in otoške države z njim ne morejo biti v celoti zadovoljne, saj so si prizadevale za odpravo fosilnih goriv. Ob tem prav tako ni konkretno določene časovnice, do kdaj naj bi se prehod od fosilnih goriv v energetskih sistemih dejansko zgodil.
Nestrinjanje z vsebino osnutka so na jutranjem protestu izrazili mladi okolijski aktivisti. Stephen Cornelius iz naravovarstvene organizacije Svetovni sklad za naravo (WWF) pa je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem popolne odprave fosilnih goriv, a hkrati priznal, da osnutek dogovora predstavlja pomemben trenutek.
O vsebini novo predstavljenega osnutka so medtem v jutranjih urah po lokalnem času potekala nova usklajevanja, države pa so se v dopoldanskem času sestale na plenarni seji, namenjeni potrjevanju končnih dokumentov.
Zahodne države v dogovoru na COP28 vidijo začetek konca uporabe fosilnih goriv, otoške države razočarane
Na podnebni konferenci ZN se vrstijo odzivi držav na vsebino zaključnega dogovora o globalnem pregledu stanja. Medtem ko predstavniki zahodnih držav poudarjajo, da je to začetek konca uporabe fosilnih goriv, je manj zadovoljstva na strani majhnih otoških držav in držav v razvoju. Nekatere rezultat vidijo kot spodletel pogajalski proces.
"Nismo želeli prekiniti stoječih ovacij, vendar smo zmedeni. Zdi se, da ste sprejeli odločitev, majhnih otoških držav pa ni bilo v sobi," se je na potezo predsedujočega konferenci sultana Ahmeda al Džaberja odzvala glavna pogajalka Samoe in predstavnica Zavezništva majhnih otoških držav (AOSIS) Anne Rasmussen. Al Džaber je namreč sklenitev dogovora potrdil, preden je prisluhnil odzivom držav, kar je v dvorani povzročilo kar nekaj zmede.
Kot je ocenila, besedilo, ki ga imajo države pred sabo, vsebuje veliko močnih elementov, pri čemer je še posebej pozdravila omembo tehnologij. "Vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, ali je to dovolj. Ugotovili smo, da napredka, ki smo ga potrebovali, ni. Ni dovolj, da se sklicujemo na znanost, nato pa jo ignoriramo," je dejala.
Po besedah podnebnega odposlanca ZDA Johna Kerryja dokument, čeprav ne odraža stališč držav v celoti, pošilja zelo močan znak svetu, da se moramo držati cilja in segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija ter temu prilagoditi tudi nacionalne ukrepe.
Kot zgodovinsko je označil navedbo glede fosilnih goriv. "Prvič odločitev poziva k prehodu od fosilnih goriv, da do leta 2050 dosežemo neto ničelne vrednosti emisij. Želeli bi si jasnejših navedb glede doseganja njihovih najvišjih vrednosti," je dodal in napovedal, da nameravajo ZDA skupaj s Kitajsko posodobiti dolgoročne podnebne strategije, k temu vabijo tudi druge države.
Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je poudaril, da je človeštvo končno naredilo tisto, kar je že dolgo čakalo. "Trideset let smo porabili, da smo prišli do začetka konca fosilnih goriv," je dejal.
Španska ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera Rodriguez, sicer tudi predsedujoča delegaciji ministrov EU, je priznala, da je pri zagotavljanju podnebne pravičnosti še vedno potrebna angažiranost držav. Hkrati današnjo odločitev vidi kot pomemben korak naprej in skupno zavezo držav, ki bo prinesla veliko v trenutnem kritičnem desetletju.
Predstavniki Savdske Arabije, ki so v zadnjih dneh najglasneje nasprotovali kakršnikoli omembi fosilnih goriv v zaključnem dokumentu, so izrazili podporo načelu ZN o skupnih, a različnih odgovornostih držav za podnebne spremembe. "Izkoristiti moramo vsako priložnost za zmanjšanje izpustov ne glede na vir," so še poudarili.
