Jerkičeva in Počivavšek Fidesu: Nismo proti višanju plač, ki ga rušimo

Kot smo poročali, so iz sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides včeraj sporočili, da so "osupli nad nerazumljivo držo sindikalnih voditeljev, ki so se odločili pravno državo braniti prav s tem, da so se obrnili proti delavcem. Gre za nevzdržen konflikt interesov. Sindikalni funkcionarji ne samo zlorabljajo svojo funkcijo v politične namene, temveč gredo pri tem tako daleč, da se obrnejo celo proti tistim, ki jih zastopajo". Tako se je sindikat zdravnikov, ki ga vodi Konrad Kuštrin, odzval na zahtevo za presojo ustavnosti možnosti povišanja plač zdravnikom in zobozdravnikom, ki so jo na ustavno sodišče vložili sindikalisti Branimir Štrukelj, Lidija Jerkič, Peter Majcen, Jakob K. Počivavšek in Evelin Vesenjak.

Nismo proti višanju, ki ga poskušamo onemogočiti

Lidija Jerkič in šef Pergama Jakob Počivavšek sta se na kritiko Fidesa danes odzvala s: "Naj poudarimo, da ustavna presoja, ki jo je vložilo šest predsednic in predsednikov reprezentativnih sindikalnih central, ni povezana z nasprotovanjem zvišanju plač najbolje plačanih zdravnikov in zobozdravnikov, še manj s kakršnimikoli političnimi nameni, ampak je uperjena proti načinu, kako je do tega prišlo. Sindikati smo ustavno presojo vložili zaradi izigravanja socialnega dialoga in izigravanja zakonodaje. Člen, ki je omogočil zvišanje njihovih plač, je bil namreč podtaknjen v interventno zakonodajo, ki ni namenjena tovrstnim sistemskim spremembam, temveč spopadanju z epidemijo covid-19 in njenimi posledicami."

Novice V Fidesu "osupli" nad Jerkičevo, Štrukljem, Majcnom, Počivavškom in Vesenjakovo

Konrad Kuštrin, sindikat Fides, zdravnik Foto: STA , V Fidesu so o zahtevi šefice svobodnih sindikatov Jerkičeve, šolskega sindikalista Štruklja in drugih včeraj še zapisali: "Samo en korak je še potreben, da se bodo dopoldne pogajali za svoje člane, popoldne pa kot 'zaskrbljeni državljani' izpodbijali akte, za katere so se dopoldne pogajali." Sindikati, ki so zahtevali ustavno presojo, so predlagali tudi začasno zadržanje možnosti povišanja plač zdravnikov čez doslej veljavne omejitve v javnem sektorju. Med drugim so to utemeljili tako: "Izpodbijani ukrep je namreč po prepričanju vlagateljev v očitnem nasprotju s 14. členom Ustave, saj ni jasno, zakaj bi se 'kapica' iz drugega odstavka 7. člena ZSPJS odpravila zgolj za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi za ostale javne uslužbence. Iz razprave v DZ je sicer mogoče zaslediti, da je to nagrada za vlogo, ki jo imajo zdravniki pri spopadanju s covid-19. Kot že pojasnjeno, vlagatelji nimajo težave s tem, da se nagradi vse javne uslužbence (ne zgolj zdravnike in zobozdravnike), ki imajo odločilno vlogo pri spopadanju z epidemijo covid-19, vendar pa tega ni mogoče storiti na način, da se ZSPJS brez dialoga in mimo predvidenih postopkov sistemsko spremeni."

Novice Šefinja ZSSS in svetnica Jerkičeva poslala "mafijsko" čestitko

Celoten odgovor Lidije Jerkič in šefa Pergama Jakoba Počivavška na kritike Fidesa, ki so ga danes poslali medijem, je takšen:

Ljubljana, 27. 1. 2022

Spoštovani,

že večkrat smo opozarjali, da krogi blizu največje vladajoče stranke vedno znova širijo laži o našem delu. Toliko bolj pa nas tokrat preseneča, da so lažnim novicam začeli verjeti tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides in nas, kot sporočajo, osupli obtožujejo, "da sindikati svojo funkcijo zlorabljajo v politične namene in se pri tem obračajo proti tistim, ki jih zastopajo".

Naj poudarimo, da ustavna presoja, ki jo je vložilo šest predsednic in predsednikov reprezentativnih sindikalnih central, ni povezana z nasprotovanjem zvišanju plač najbolje plačanih zdravnikov in zobozdravnikov, še manj s kakršnimikoli političnimi nameni, ampak je uperjena proti načinu, kako je do tega prišlo. Sindikati smo ustavno presojo vložili zaradi izigravanja socialnega dialoga in izigravanja zakonodaje. Člen, ki je omogočil zvišanje njihovih plač, je bil namreč podtaknjen v interventno zakonodajo, ki ni namenjena tovrstnim sistemskim spremembam, temveč spopadanju z epidemijo covid-19 in njenimi posledicami. Takšne spremembe so se skladno z zakonodajo in ustaljeno prakso doslej sprejemale na podlagi širše javne razprave in poznejšega socialnega dialoga v okviru ekonomsko-socialnega sveta ali v okviru pogajanj s sindikati javnega sektorja. Tudi tokrat je bil zdaj že z ustaljeno prakso zlorabljen veto v državnem svetu, hkrati pa je bila prepovedana izvedba referenduma. Zaradi tovrstnih praks smo predstavniki sindikalnih central skupaj vložili predlog za ustavno presojo.

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: Že pri umiku iz ekonomsko-socialnega sveta smo v sindikatih napovedali boj z drugimi sredstvi. Med njimi so ustavne presoje in referendumi ter seznanjanje javnosti na novinarskih konferencah. To vztrajno tudi delamo, zdi pa se zanimivo, da je vodilni medij na strani resnice šele 14 dni po novinarski konferenci ugotovil, da smo "proti zdravniškim plačam". Popravke v medijih smo že zahtevali, očitno pa je to premalo in bo treba poseči po ovadbah in odškodninskih tožbah. V pričakovanju odločitve ustavnega sodišča tlakujejo svoje poraze s kazanjem s prstom na druge. Žal za njimi brez kritičnega premisleka to ponavljajo tudi tisti, od katerih se pričakuje, da gledajo kaj več od novic na koalicijskem mediju. Žal je v Sloveniji ostal le še en branik demokracije, katerega odločitve preprečijo največje neumnosti, in to je ustavno sodišče. Verjamem, da bo postopek sprejemanja zakonodaje znalo presoditi na način, ki še opravičuje načelo pravne države.

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije - PERGAM: Sporni člen je bil sprejet na način, ki ni skladen z Ustavo in zakonom, da o odsotnosti socialnega dialoga s sindikati javnega sektorja, ki predstavlja tudi kršitev stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja iz leta 2018, sploh ne govorimo. Namesto zavračanja pogajanj ter selektivnih in enostranskih zakonodajnih posegov bi morala vlada nemudoma pričeti pogajanja s sindikati javnega sektorja o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju, s katero bi naslovili tako uravnilovko v spodnjem delu plačne lestvice, zlasti za tiste z najnižjimi plačami, katerih osnovne plače so pod ravnjo minimalne plače, kot tudi vprašanje odprave omejitve najvišjega plačnega razreda za vse poklicne skupine in vzpostavitvijo ustreznih razmerij pri vrednotenju delovnih mest.

Plače, ki jih skladno s svojimi dnevno-političnimi potrebami zavajajoče in lažnivo vedno znova omenjajo, torej nikakor niso razlog za ustavno presojo. To smo pojasnili tudi na novinarski konferenci, ki se je v Domu sindikatov odvila 13. januarja letos.

Ker mediji, ki zase menijo, da so v službi resnice, vedno znova sporočajo, da smo proti zvišanju plač in da predsednica ZSSS Lidija Jerkič ni znala ustrezno pojasniti razlogov za nasprotovanje vladnemu predlogu davčne reforme, naj še enkrat poudarimo, da to ne drži. Že 27. oktobra je bilo na spletni strani ZSSS podrobno prikazano, da predstavniki blizu največje vladne stranke v zvezi s tem širijo laži, ki jih tudi pozneje niso prenehali širiti, sindikati pa smo tudi sicer v svojih javnih nastopih že večkrat obširno in argumentirano pojasnjevali razloge za naše nasprotovanje predlagani davčni reformi. Ne le, da si sindikati aktivno prizadevamo za višje plače na vseh ravneh, vrsto let tudi zaman pozivamo, da se sprejme nov plačni model za zasebni sektor ter uredijo in ustrezno določijo višje plače za vse, ki so nad minimalno plačo. Enaka pričakovanja in zahteve imamo sindikati za javni sektor. Ker politika in gospodarstvo za to nista zainteresirana, zaenkrat od tega ni nič. Tudi letos smo predlagali višji dvig minimalne plače, pa je bilo ministrstvo za delo proti takšnemu ukrepu. "Človek se vpraša, kdo je torej zares proti dvigu plač," še dodajata Lidija Jerkič in Jakob Počivavšek.

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije - PERGAM