Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
14. 11. 2023,
22.03

Osveženo pred

8 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,55
Gibanje Svoboda SMC merjenje javnega mnenja anketa Miro Cerar Robert Golob Luka Lisjak Gabrijelčič Andraž Zorko

Natisni članek

Torek, 14. 11. 2023, 22.03

8 mesecev, 1 teden

Je Golob politično truplo? "Vsi že mislijo, da je 'gotof', vendar …"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,55
Robert Golob | "Vlada Roberta Goloba ima pred sabo še dve in pol leti mandata in ključno je, da ostane poslanska skupina GS enotna. In zaenkrat stranki to uspeva," meni politični analitik Andraž Zorko iz Valicona. | Foto STA

"Vlada Roberta Goloba ima pred sabo še dve in pol leti mandata in ključno je, da ostane poslanska skupina GS enotna. In zaenkrat stranki to uspeva," meni politični analitik Andraž Zorko iz Valicona.

Foto: STA

"Trditvam, da je predsednik vlade Robert Golob politično truplo, bi Američani rekli 'wishful thinking' oz. 'pobožne želje', torej nekaj, kar si avtorji izjav želijo, vendar se bo le težko uresničilo," na vprašanje, ali je politična kariera predsednika vlade Roberta Goloba res pri koncu, odgovarja Andraž Zorko. Tudi Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja, da za Goloba "vsi že mislijo, da je 'gotof', vendar pa pač morda še ni 'gotof'".

"Padec podpore vladi in stranki Gibanje Svoboda v javnosti je pričakovan," pogovor o morebitni vladni krizi začne analitik Andraž Zorko iz Valicona. Razlogov za padec je po njegovih besedah veliko. Po eni strani gre za stranko, ki je kot marsikatera v preteklosti nastala tri mesece pred volitvami.

"Take stranke nimajo baze zvestih volivcev, temveč podporo dela volilnega telesa, ki se je strnilo izza stranke pred volitvami. Posledično take stranke vedno doživijo padce podpore," poudarja Zorko. Če pa v enačbo vključimo še dogajanje na političnem parketu v zadnjih tednih, torej afere, odstope in menjave ministrov ter izključitev vidnih članov iz stranke, je bil padec podpore v anketah po besedah Zorka še bolj pričakovan.

"Treba pa je upoštevati tudi širši kontekst. Jeseni so ljudje bolj pesimistični in posledično bolj kritični tudi do dela vlade. Še posebej, če vključimo še vpliv drugih okoliščin – od vojn, inflacije, cen energentov …" ugotavlja Zorko.

Robert Golob, Janez Janša
Novice Na volitvah bi zmagala stranka SDS, katastrofalec padec Goloba

Kako lahko premier spremeni trend gibanja mnenja javnosti o njem in delu njegove vlade? "Predsednik vlade bo moral predstaviti pozitivne ukrepe vlade. Slednjega je bilo manj v zadnjem času, ker je bila pozornost usmerjena predvsem v negativne dogodke in kritike. Bi pa na tem mestu poudaril, da je bilo v zadnjih tednih sicer veliko afer, na katere se tako Gibanje Svoboda kot tudi NSi nista dobro odzvala. Vendar če smo zelo pozorni, smo slišali samo obtožbe in insinuacije. Nobenih ovadb, nobenih krivdnih odstopov ni bilo. Priča smo bili senzacionalizmu brez konkretnih posledic. Bo pa moral v prihodnje predsednik vlade veliko bolj premišljeno pristopiti k dajanju izjav v javnosti. Njegovi nastopi v zadnjih tednih niso ravno pripomogli k ustavitvi padanja podpore. Govorim predvsem o izjavah o rekonstrukciji vlade ter sedmih ministrstvih, izključitvi poslanke iz stranke … To bi lahko predsednik vlade storil veliko bolj premišljeno," pravi Andraž Zorko iz Valicona. | Foto: Ana Kovač Kako lahko premier spremeni trend gibanja mnenja javnosti o njem in delu njegove vlade? "Predsednik vlade bo moral predstaviti pozitivne ukrepe vlade. Slednjega je bilo manj v zadnjem času, ker je bila pozornost usmerjena predvsem v negativne dogodke in kritike. Bi pa na tem mestu poudaril, da je bilo v zadnjih tednih sicer veliko afer, na katere se tako Gibanje Svoboda kot tudi NSi nista dobro odzvala. Vendar če smo zelo pozorni, smo slišali samo obtožbe in insinuacije. Nobenih ovadb, nobenih krivdnih odstopov ni bilo. Priča smo bili senzacionalizmu brez konkretnih posledic. Bo pa moral v prihodnje predsednik vlade veliko bolj premišljeno pristopiti k dajanju izjav v javnosti. Njegovi nastopi v zadnjih tednih niso ravno pripomogli k ustavitvi padanja podpore. Govorim predvsem o izjavah o rekonstrukciji vlade ter sedmih ministrstvih, izključitvi poslanke iz stranke … To bi lahko predsednik vlade storil veliko bolj premišljeno," pravi Andraž Zorko iz Valicona. Foto: Ana Kovač

Notranje čistke

V Sloveniji se po besedah političnega analitika Luke Lisjaka Gabrijelčiča od leta 2008 ponavlja enak vzorec. Pred vsakimi volitvami smo dobili nov obraz. "Na oblast so prišli ob visoki podpori, jo nato izgubili in politični projekt je propadel," poudarja Lisjak Gabrijelčič in dodaja, da vsi ocenjujemo sedanje dogajanje skozi prizmo dosedanje izkušnje.

"Vendar menim, da je pozicija Roberta Goloba danes vseeno veliko močnejša, kot pa je bila pozicija preteklih novih obrazov," poudarja Lisjak Gabrijelčič.

Po njegovih besedah je sicer jasno, da gre tako vlada kot Gibanje Svoboda skozi turbulentno obdobje. "Na eni strani imajo notranje čistke, ki sicer morda niso bile pričakovane, so pa bile strukturno nujne glede na naravo stranke. Velika napaka Goloba je bila tudi podpora nekdanji ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik," dogajanje v zadnjih tednih ocenjuje Lisjak Gabrijelčič.

Vzporednice iz preteklosti

Glede izgube podpore Lisjak Gabrijelčič izpostavlja dve stvari. "Glasovi, ki jih je izgubilo Gibanje Svoboda, se niso preselili k nobeni drugi politični stranki." Dodaja, da so določeni nauki iz bližnje zgodovine še sveži. "Če se spomnite, ko je začela padati podpora LMŠ po prevzemu oblasti s strani koalicije pod vodstvom SDS, so glasovi šli k SD, Levici … Razočarani volivci GS pa so šli med neopredeljene. Kar pomeni, da so na nek način še vedno v rezervni armadi. Do naslednjih volitev se torej lahko na novo mobilizirajo. Nič nepovratnega se ni zgodilo," meni Lisjak Gabrijelčič.

"Redkokdo je opazil, da je padla podpora tudi NSi. Torej taktika NSi, da bi se okrepila s padanjem podpore Golobovi vladi, medtem ko bi sama izvajala drugačen pristop kot SDS, se ni izšel oziroma ne deluje," opozarja politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. | Foto: STA/Katja Kodba "Redkokdo je opazil, da je padla podpora tudi NSi. Torej taktika NSi, da bi se okrepila s padanjem podpore Golobovi vladi, medtem ko bi sama izvajala drugačen pristop kot SDS, se ni izšel oziroma ne deluje," opozarja politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Foto: STA/Katja Kodba

"Navedbe, da nobena vlada do zdaj ni tako hitro izgubila podpore, tudi ne držijo," pa opozarja Zorko. Vlada Mira Cerarja je doživela zelo podoben scenarij kot sedanja vlada, pravi Zorko. Po njegovih besedah ima vlada Goloba še vedno večjo podporo v javnosti kot vlada pred njo.

"Danes je zelo drugačna situacija, kot je bila leta 2020, ko je predsednik SDS Janez Janša dejal, da je takratna vlada politično truplo," poudarja Zorko in dodaja, da takrat vlada Marjana Šarca že tako ni imela večine v parlamentu. "In ko je še Levica odstopila od sporazuma o sodelovanju, je bilo jasno, da vlada nima več prihodnosti. Danes take izjave samo označujejo želje nekaterih. Tudi zato menim, da Slovenije v bližnji prihodnosti ne čakajo predčasne volitve. Ravno nasprotno," meni Zorko.

Golob kot Miro Cerar?

V teh dnevih je bilo veliko vzporednic z vlado Mira Cerarja. "Mnogi pa so pozabili, da je Cerar po letu in pol vladanja ostal že brez treh ali štirih poslancev," nesmiselnost nekaterih primerjav v javnosti opozarja Zorko. "Poslanska skupina SMC je bila zelo slabo vodena, ni bila tako enotna, imela pa je tudi manj poslancev, kot jih ima GS," meni Zorko.

Cerarjeva vlada je po besedah direktorja Valicona začela izgubljati podporo javnosti veliko prej kot Golobova vlada, kar je predvsem posledica dejstva, da Cerar ni imel zanosa javnosti, ki smo mu bili priča na zadnjih parlamentarnih volitvah. "Aprila 2022 ni šlo samo za upor proti Janši, temveč tudi epidemiji in ukrepom za njeno zajezitev," meni Zorko in opominja, da nizka podpora javnosti in napake v komuniciranju v vlogi predsednika vlade Cerarja niso stale politične kariere.

"Na naslednjih volitvah je vseeno dosegel desetodstotno podporo. In SMC ni veliko zmanjkalo, da bi bila največja levosredinska stranka. LMŠ jo je premagala le za nekaj deset tisoč glasov," opozarja Zorko in dodaja, da je Golob v primerjavi s Cerarjem primernejši za predsednika vlade v razmerah, ki trenutno krojijo dogajanje v Sloveniji in po svetu. "Golob je menedžer, pozna krizne razmere in se jih ne ustraši. O njegovem slogu vladanja sicer lahko razpravljamo, vendar za razliko od Cerarja ima določene kvalitete," še meni Zorko in dodaja, da je predvsem pomembno, ali bo Golob znal izkoristiti omenjene kvalitete. "Za GS ni še nič izgubljenega. Bo pa zelo težko. Zaupanje se dolgo časa gradi, izgubi pa se ga neverjetno hitro," še opozarja Zorko.

Predčasne volitve – podcenjevanje Goloba?

"Padec podpore v meritvah javnega mnenja ne pomeni, da bo posledično padla njegova sposobnost vladanja," opozarja Lisjak Gabrijelčič, ki ne verjame, da Slovenijo v kratkem čakajo predčasne volitve. "Dokler Golob uspe ohraniti večino poslancev Gibanja Svoboda na liniji, lahko nemoteno vlada. Edina nevarnost, ki mu jo lahko povzroči padec na anketah sredi mandata, so referendumski valovi. Zaradi referendumov ni dovolj le močna podpora v parlamentu, temveč tudi med ljudmi," nevarnost za Goloba vidi Lisjak Gabrijelčič, ki pa meni, da opozicija ni v poziciji moči, da bi šla v nov referendumski val.

"Razlog za to je predvsem v zelo očitni razliki med SDS in NSi. Če Golob torej uspe preprečiti val referendumov, kar se je recimo zgodilo Pahorju leta 2010, potem menim, da lahko brez večjih težav vodi vlado do konca mandata," razloži Lisjak Gabrijelčič, ki zato meni, da v tem primeru Golobu padec na anketah sredi mandata na koncu niti ne bo škodoval.

"Osebno se torej ne strinjam z večino analitikov, ki so včeraj in danes komentirali meritve javnega mnenja in kaj to pomeni za vlado Goloba. Analitiki seveda svoje napovedi dajejo glede na pretekle izkušnje, jaz pa menim, da ta mandat ne bo ponovitev zgodovine. Golob ima to prednost, da ga vsi podcenjujejo," opozarja Lisjak Gabrijelčič in dodaja: "Vsi že mislijo, da je 'gotof', vendar pa pač morda še ni 'gotof'."

"Wishful thinking"

"Trditvam, da je predsednik vlade Robert Golob politično truplo, bi Američani rekli 'wishful thinking' oz. 'pobožne želje', torej nekaj, kar si avtorji izjav želijo, vendar se bo le težko uresničilo," pa poudarja Zorko, ki meni, da bi pri osebah, ki Goloba označujejo za politično truplo, pravzaprav našli tiste, ki orkestrirajo napade na vlado.

"Napadi se ne zgodijo kar sami od sebe. Kritika vlade prihaja zaradi določenih interesov, ne zaradi organske kritike neodvisnih novinarjev," je kritičen Zorko, ki tako kot Lisjak Gabrijelčič poudarja, da niso javnomnenjske raziskave tiste, ki krojijo sestavo in obstoj vlade ter njeno politično moč. "Vlada sloni na podpori v državnem zboru in ta večina je še vedno takšna, kot je bila. Dokler bo ostala poslanska skupina Gibanja Svoboda enotna in enako številčna, bo ta vlada obstala. Govorjenje o političnih truplih je nesmiselno, provokativno ter, kot sem že dejal, zelo indikativno," še pojasnjuje Zorko.

Novi obrazi

Zorko za potencialne nove obraze na politični sceni pravi, da je o njih še težko govoriti, saj nove politične stranke nastanejo nekaj mesecev pred volitvami. "In sam ne verjamem, da bo prišlo do predčasnih volitev," poudarja Zorko. "So pa pogoji idealni za nastanek novih političnih sil, ki bi znale preseči polarizacijo znotraj družbe. Polarizacija pa se je med epidemijo koronavirusa zelo poglobila, v Sloveniji do zdaj nikoli nismo imeli dveh izrazito močnih političnih blokov na vsaki strani in tako majhnega števila političnih strank," opozarja Zorko in spomni na politično dogajanje v Italiji, ko je po 45 letih nestabilnih vlad oblast prevzelo populistično Gibanje 5 zvezd. "Ali bomo tudi v Sloveniji imeli podoben scenarij, pa bomo videli. Politični prostor bi lahko pretresel populistični kandidat, ki pa ne bo radikalen, temveč ljudski. Govorim o sprejemljivem populizmu. Marjan Šarec bi zdaj bil idealen kandidat, vendar je prišel na politični parket pet let prezgodaj," meni Zorko.

"Tudi če bi danes na valu nezadovoljstva nekdo ustanovil novo stranko … Kje bi jo pa lahko preizkusil?" pa se sprašuje Lisjak Gabrijelčič. Prva prava priložnost bodo po besedah analitika evropske volitve, na katerih je pa zaradi manjšega števila poslancev veliko težje uspeti.

"Uspeh na evropskih volitvah pa je zelo težko ponoviti na državnozborskih volitvah. Spomnimo se le Igorja Šoltesa," pravi Lisjak Gabrijelčič in poudarja, da je do parlamentarnih volitev zelo dolgo časa in "tega se recimo zelo dobro zaveda Anže Logar". Lisjak pojasnjuje, da zaradi tega Logar nima sreče. "Logar se najverjetneje zaveda, da zdaj vlada veliko nezadovoljstvo in obstaja priložnost za neke vrste nov obraz. Vendar je le javnomnenjska priložnost," opozarja Lisjak Gabrijelčič. Vsaka nova stranka, ki bi se zdaj ustanovila, "več kot eno leto ne bi mogla nič početi. Prej ali slej bi izgubila pozornost javnosti, in tudi če bi v prvih mesecih kotirala visoko v anketah, bi prej ali slej začela hirati. Mislim, da se tega tako Golob kot Logar dobro zavedata".

Protijanšistična retorika

"Najnevarneje za Goloba pa je, da na naslednjih volitvah prvič po dolgem času levica ne bi več mogla mobilizirati svojega volilnega telesa s protijanšistično retoriko," meni Lisjak Gabrijelčič.

"To je seveda možno le, če Janša na naslednjih volitvah ne bi bil več faktor. Za to sta pa samo dve možnosti. Da Janša odstopi ali pa da se na desnici uveljavi neka nova sila. Nek novi konkurent levici," pravi Lisjak Gabrijelčič, ki v tej vlogi zdaj potencialno vidi le Logarja.

"Vendar menim, da si je on že znatno zapravil možnost, da bi lahko stopil na tako pozicijo. Njegovo zavlačevanje, ki je sicer razumljivo, mu zbija kredibilnost," meni Lisjak Gabrijelčič.

Izguba zaupanja

"Menim, da se preveč osredotočamo na to, koliko podpore je izgubilo Gibanje Svoboda," pa za konec razprave komentira Zorko. Raziskave javnega mnenja od začetka Golobove vlade po besedah Zorka kažejo, da podporo izgubljajo tako stranke koalicije kot opozicije.

"Če damo ob bok temu še našo raziskavo o zaupanju državljanov v politične institucije, lahko govorimo o krizi celotnega političnega sistema. Jaz trdim, da gre po 15 letih za krizo glasovanja proti Janši," opozarja Zorko, ki v tem, da pada podpora in zaupanje v oba politična pola in da izrazito raste delež tistih, ki ne vedo, koga bi volili, vidi krizo političnega sistema.

"Razmerje med koalicijo in opozicijo se ni veliko spremenilo v letu in pol. GS je sicer utrpela največji padec, vendar nobena druga stranka ne pridobiva podpore. Volivci ne vidijo alternative, so samo razočarani nad GS. In to ni dobra novica za nobeno od političnih strank," še meni Zorko.

Robert Golob
Novice Golob pri Melonijevi: To je bila zelo pomembna gesta Italije
Robert Golob
Novice Golob s predsednico Zveze društev upokojencev o vladnih ukrepih na področju upokojencev
Ne spreglejte