Sreda, 29. 5. 2024, 22.06
2 tedna, 5 dni
Japonski dresnik – načne celo temelje zgradbe, elektrike pa ne mara
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,01
Poganjki japonskega dresnika nam spomladi dobesedno rastejo pred očmi. Na dan poženejo tudi do 15 centimetrov.
Japonski dresnik je invazivna rastlina, ki si jo naravovarstveniki na vse kriplje prizadevajo iztrebiti ali vsaj omejiti. Rastlina, ki se bohotno razrašča in v višino zraste tudi več kot dva metra, v premer pa še več, je okolju škodljiva, saj izpodriva avtohtono rastje, s čimer negativno vpliva na biotsko pestrost. Pa ne samo to, tudi za zgradbe je dresnik škodljiv, saj se njegove korenike zlahka izmuznejo v razpoke temeljev, cest, nasipov, jezov in jih poškodujejo. Korenike so sposobne prodreti celo skozi pet centimetrov debelo plast asfalta. V Krajinskem parku Ljubljansko barje so poiskali rešitev.
Nadzemni deli japonskega dresnika čez zimo propadejo, a spomladi znova krepko poženejo in neverjetno hitro rastejo – tudi do 15 centimetrov na dan. Odstranjevanje rastline je dolgotrajno in izredno težavno ter zahteva zvrhano mero vztrajnosti.
Mlade poganjke je treba več let redno kositi pred cvetenjem ali puliti, z odkopanim materialom pa ravnati kar se da skrbno, saj se neprevidno odvržen košček zlahka spet zakorenini.
Nad invazivko z elektriko
V začetku letošnjega leta so iz zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (KPLB) sporočili, da bodo japonski dresnik začeli odstranjevati s pomočjo električnega toka. Ko ta steče po rastlini, se namreč celice uničijo, zato rastlina propade.
"V zavodu še nismo začeli odstranjevanja s pomočjo električnega toka, ker je bilo treba še opraviti varnostni pregled opreme Zavoda za varstvo pri delu in izpeljati dodatno usposabljanje zaposlenih za varnost pri delu s to napravo. Zdaj smo za delo na terenu pridobili vso ustrezno dokumentacijo in tudi opozorilne znake za označevanje nevarnosti električnega toka, tako da bomo odstranjevanje dresnika na zemljiščih v upravljanju začeli v prihajajočih dneh," je povedala naravovarstvena svetovalka Marinka Kržič iz zavoda KPLB.
Tudi odstranjevanje z elektriko je zamudno. Na dan lahko z elektriko tretirajo od sto do tisoč kvadratnih metrov površine, odvisno od gostote sestoja dresnika. "Za uničenje ene rastline je treba tok držati vsaj pet sekund oziroma več, če so stebla debelejša. Preden pa se lotimo dela z napravo, je treba dresnik obžeti na višino od 20 do 40 centimetrov. Z elektriko se nato tretira dele rastlin, ki so raščeni bolj pri tleh. Ta biomasa ostane tam, kjer je, in propade," pojasnjujejo v zavodu.
Odstranjevanje japonskega dresnika je učinkovitejše od košnje in izkopavanja ter okolju prijaznejše od uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki negativno vplivajo tudi na prst, vodo in druge rastline v bližini.
Pri japonskem dresniku je treba postopek obvezno večkrat ponoviti, saj ima močno razvit koreninski sistem, ki se dobro obnavlja. Odstranjeno biomaso odlagajo na deponiji javnega podjetja Voka Snaga. Podzemne dele, spodnje dele stebla in cvetoče rastline je treba oddati v sežig, preostale dele rastline se lahko kompostira.
Izkopavanje dresnika – Sizifovo delo
Doslej so dresnik odstranjevali z izkopavanjem, ker pa ima močno razrasle podzemne korenike, je rastline težko v celoti odstraniti. "Tako lahko samo omejujemo njegovo razraščanje z redno košnjo in odstranjevanjem podzemnih delov, nameščanjem goste kovinske mreže, ki zavira rast in slabi stebla. Pokošene sestoje dresnika se lahko pokriva tudi z debelo črno gradbeno folijo, ki pa mora biti večja od sestoja," dodajajo.
Podzemne dele, spodnje dele stebla in cvetoče rastline je treba oddati v sežig, prestale dele rastline se lahko kompostira.
Tudi ravnanje z odstranjenimi deli rastlin je zahtevno, saj je treba podzemne dele, spodnje dele stebla in cvetoče rastline oddati v sežig. Enako je pri gradbenih izkopih, saj je treba zemljo, v kateri so deli japonskega dresnika, odpeljati na trajno deponijo. To pa ni poceni, saj odvoz kubičnega metra zemlje stane od dva do tri evre.
Dresnik je mogoče omejevati tudi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kjer je to dovoljeno in imajo osebe ustrezno dovoljenje za njegovo uporabo, vendar ta sredstva negativno vplivajo tudi na prst, vodo in druge rastline v bližini. Prednost odstranjevanja z električnim tokom je tudi v tem, da ne poškoduje rastlin in živali v okolici. Prav tako je takšno odstranjevanje primerno za vse invazivne rastline, ki niso olesenele oziroma njihova stebla in listi vsebujejo veliko vode.
Zaradi trdoživosti in potencialne škodljivosti prisotnost dresnika na zemljišču lahko ta vpliva celo na ceno nepremičnine. V Veliki Britaniji naj bi nepremičnine, na katerih je prisotna ta invazivna rastlina, dosegle celo od pet do 15 odstotkov nižjo ceno.
Negativen vpliv na ceno nepremičnin
V Veliki Britaniji ta rastlina krepko vpliva tudi na nepremičninski trg. Zemljišče, na katerem raste dresnik, lahko doseže za od pet do celo 15 odstotkov nižjo ceno od tistega brez te invazivke, poročajo britanski mediji.
Korenike dresnika se širijo podzemno, tudi nekaj metrov stran od matične rastline in že petgramski delček te zadošča, da iz nje požene nova rastlina. To je bil tudi eden od dejavnikov, ki je spodbudil britanske oblasti, da so prenašanje zemlje, onesnažene z dresnikom, prepoznale kot kaznivo dejanje.
"Pri nas v Sloveniji za zdaj še ni tako, da bi prisotnost japonskega dresnika vplivala na ceno nepremičnine," pravi nepremičninski posrednik Stane Petavs, prav tako o tem nimajo podatkov v KPLB. "Še več, ob upoštevanju nizke stopnje ozaveščenosti ljudi v Sloveniji glede prisotnosti invazivnih tujih vrst menimo, da to ni dejavnik, ki bi lahko vplival na ceno nepremičnine," so povedali v KPBL.
Na ravni države in Evropske unije ni posebej predpisanega ravnanja z japonskim dresnikom. Tujerodne vrste primarno obravnava Zakon o ohranjanju narave, ki v prvem odstavku prepoveduje naseljevanje rastlin ali živali tujerodnih vrst. Zakon tudi podrobneje obravnava varstvo rastlinskih ali živalskih, zlasti postopke odvzema rastlin ali živali tujerodnih vrst, ki ogrožajo domorodne vrste ter ravnanja v zvezi neželenim širjenjem in vplivom teh na naravo.
Pri nas se lahko oglobi le prekršek v zvezi z naseljevanjem rastlin ali živali tujerodnih vrst brez dovoljenja. Globa znaša od sto do štiri tisoč evrov.
Na ravni evropske zakonodaje pa velja uredba EU, ki vsebuje seznam invazivnih tujerodnih vrst. Na njem je 47 tujerodnih živali in 41 tujerodnih rastlin. Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Na seznam invazivnih tujerodnih vrst se lahko uvrstijo tiste vrste, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- so tujerodne vrste na ozemlju Unije, z izjemo najbolj oddaljenih regij,
- je pričakovano, da so sposobne vsaj v delu EU preživeti in se širiti v okolju,
- je verjetno, da bodo imele znatne škodljive vplive na biotsko raznovrstnost ali povezane ekosistemske storitve in lahko imajo tudi škodljive vplive na človekovo zdravje ali gospodarstvo,
- da ocena tveganja dokazuje, da je za preprečitev njihovega vnosa, naselitve ali širjenja potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije,
- da bo uvrstitev na seznam verjetno preprečila, zmanjšala ali ublažila njihove škodljive vplive.
Vendar pa je bilo za japonski dresnik in še nekatere druge zelo razširjene tujerodne vrste ugotovljeno, da tudi s sprejemom strogih ukrepov ne bi mogli več zmanjšati škodljivih vplivov, zato te vrste niso del seznama nobene od izvedbenih uredb, so pojasnili v zavodu KPLB.
Mlade poganjke dresnika, do višine 20 centimetrov, se lahko uporablja v kulinariki, podobno kot rabarbaro ali mlade šparglje. Oleseneli poganjki dresnika pa naj bi se lahko uporabljali v papirni industriji.
