SiolNET. Trendi Kultura
7,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ljubljana: ni vsako zelenje dobro za okolje

7,70

termometer

Vsako zelenje nujno v okolju ne prispeva k večji kakovosti bivanja. To velja v primeru, ko gre za tujerodne invazivne vrste, ki rušijo naravno ravnovesje. Na to problematiko opozarjajo tudi oblikovalke ekipe Re-generacija, ki pa so se tega vprašanja lotile ustvarjalno in produktivno.

Japonski dresnik, ki izvira iz Azije, je ena od tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, s katero se soočamo na območju ljubljanske občine. Najdete ga lahko v koritih pred Moderno galerijo, na ljubljanskem gradu kot tudi še drugod po mestu in v njegovi okolici, pojasnjujejo oblikovalke iz kolektiva Re-generacija. Praviloma se ta razrašča na obrežju rek, vzdolž železniških nasipov, gozdnih robovih, nepokošenih travnikih, robovih cest in odlagališčih. Navadno tvori goste sestoje, v katerih drugih rastlin ni.

Na območju Evrope in MOL pravzaprav rastejo tri vrste dresnikov. Na staro celino so z nasaditvijo v botanične vrtove in kot okrasno rastlinje v parkih in drugih večjih zelenih območjih prinesli japonskega in sahalinskega. V njunem spontanem križanju pa je nastal še češki dresnik, ki je v razširjanju najuspešnejši. Vsi trije pa so v Evropi tujerodne in invazivne vrste.

Japonski dresnik je ena od tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, s katero se soočamo na območju ljubljanske občine. Gre za vzhodnoazijsko rastlino, ki ima visoko vsebnost antioksidantov in je kiselkastega okusa, se umešča med sto najbolj invazivnih vrst na svetu (foto: Arhiv Re-generacija). 

Japonski dresnik je ena od tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, s katero se soočamo na območju ljubljanske občine. Gre za vzhodnoazijsko rastlino, ki ima visoko vsebnost antioksidantov in je kiselkastega okusa, se umešča med sto najbolj invazivnih vrst na svetu (foto: Arhiv Re-generacija).

Globalni pretok blaga vpliva na neravnovesja v naravi

Prinašanje tujerodnih organizmov v nova okolja resda ni nič novega, se pa v današnjem času srečujemo s preveč vnosi v zelo kratkem času, kar je problem. Včasih je v okolje nova vrsta prišla poredkoma, danes smo ob hitrem in globalnem pretoku blaga in ljudi priča naseljevanju teh večkrat na leto, s čimer se zamaje celoten ekosistem.

Tujerodna vrsta v naravnem ekosistemu po definiciji tako pomeni negativno dejstvo, ker spremeni lokalni ekosistem.

Kaj je tujerodna invazivna vrsta in kakšen vpliv ima na okolje?

Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja in ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica (ne)namernega človekovega vnosa na novo območje. V novih ekosistemih na novo naseljene vrste trčijo ob druge, ki v naravnih ekosistemih sicer sobivajo v ravnovesju. Nova vrsta poskuša zasesti ekološko vrzel, ki jo v naravnih sistemih zaseda že druga. Z obstoječimi vrstami začne tekmovati, jih izrivati in je pri tem praviloma uspešnejša, saj je odporna proti lokalnim parazitom in plenilcem. Tako se lahko hitro povečuje in širi.

Ravnovesje se tako poruši, tujerodna pa s tem postane invazivna.

Posledice invazivnih vplivov na okolje so izrivanje lokalnih vrst, propadanje biodiverzitete, rušenje ekosistemskega ravnovesja, gospodarska škoda in v nekaterih primeru tudi vpliv na zdravje ljudi.

Pri tem vprašanju je tako pomembno znanje in širše ozaveščanje, saj ne nazadnje veliko takšnih vnosov v naravo lahko povzročijo že naši hobiji, kot na primer akvaristika. Tak primer je z želvami rdečevratkami, ki jih marsikdo iz domačega akvarija čez čas spusti v najbližjo vodo v naravnem okolju. Ta srednjeameriška živalska vrsta pa je pri nas invazivna.

Oblikovalke iz kolektiva Re-generacija s svojo razstavo Prijazni sovražnik opozarjajo na problematiko tujerodnih invazivnih vrst, v svojem primeru se osredotočajo na japonski dresnik, ki je lahko tudi vir celuloze, kot so raziskale in preizkusile. Njihova razstava je eden od spremljevalnih dogodkov fotografske razstave Salgada z naslovom Geneza, ki je na ogled v ljubljanskem mestnem muzeju in Jakopičevi galeriji. Oblikovalke iz kolektiva Re-generacija s svojo razstavo Prijazni sovražnik opozarjajo na problematiko tujerodnih invazivnih vrst, v svojem primeru se osredotočajo na japonski dresnik, ki je lahko tudi vir celuloze, kot so raziskale in preizkusile. Njihova razstava je eden od spremljevalnih dogodkov fotografske razstave Salgada z naslovom Geneza, ki je na ogled v ljubljanskem mestnem muzeju in Jakopičevi galeriji.

Ko to rastlino poznaš, jo vidiš povsod

Oblikovalke, Gaja Mežnarić Osole, Nuša Jelenec in Katarina Dekleva, združene pod imenom Re-generacija, so se v svojem delu tako posvetile tej ravni razmerja med sodobno družbo in naravo. Torej invazivnim vrstam, pod drobnogled pa vzele pri nas že močno razširjeni japonski dresnik.

Ta trajnica pri nas namreč "neustavljivo raste. Ima odporne korenike, globoke in vzdržljive. Naravnih sovražnikov nima, zato ga nič ne zaustavi in tako zlepa ne bo šlo, da ga izkoreninimo", pravi Katarina Dekleva. Dresnik lahko izpodriva druge rastline v okolju in povzroča gospodarsko škodo.

V grajenem okolju s svojimi koreninskimi prepleti uničuje infrastrukturo, tudi do pet centimetrov dvigne asfalt, pojasnjuje Gaja Mežnarić Osole. Nuša Jelenec pa doda, da ko to rastlino enkrat poznaš, jo najdeš povsod v naši okolici.

Japonski dresnik ni le užiten, oblikovalke Re-generacija so pokazale tudi na njegove potenicale v izdelavi papirja (foto: Arhiv Re-generacija). Japonski dresnik ni le užiten, oblikovalke Re-generacija so pokazale tudi na njegove potenicale v izdelavi papirja (foto: Arhiv Re-generacija).

Od uničevalca do proizvajalca

Skozi proces tematiziranja invazivnih vrst in raziskovanja te azijske rastline so oblikovalke prišle tudi do njegovih pozitivnih lastnosti. Ena od teh je, da je užiten.

Za na krožnik so mladi poganjki, ki jih je mogoče nabirati zgodaj spomladi. Listi niso primerni za uživanje, pravijo ustvarjalke Re-generacije. Iz mladih rastlin je mogoče narediti vse, od slanega do sladkega. V piti se ta še posebej obnese, saj ima podoben kiselkast okus kot rabarbara. Oblikovalke pa so iz invazivne vrste tako pripravile že celotno kosilo, čeprav juhe iz nje še niso poskusile skuhati. Poznajo pa zato recepturo za napitek.

Ko gre pomlad mimo in novi poganjki olesenijo, pride na vrsto druga značilnost japonskega dresnika. Uporabiti ga je mogoče za izdelavo celuloze, torej za izdelavo papirja. To so preučile in preizkusile, prve vzorce papirja iz dresnika najprej naredile same. Pozneje so se povezale z Mojstrsko delavnico Vevče.

V Mojstrski delavnici Vevče (foto: Arhiv Re-generacija). V Mojstrski delavnici Vevče (foto: Arhiv Re-generacija).

Potrjenja uporaba dresnika kot dodatka celulozi iz lesa

S svojim projektom pa je kolektiv Re-generacija tako odprl še dodatno perspektivo. In sicer v sodelovanju z vevško delavnico, ki je še ena redkih papirnic, kjer še vedno izdelujejo papir ročno, a trenutno že nekaj časa v mirovanju, so tako opozorile tudi na to pozabljeno obrt. Hkrati pa pokazale še na en vir celuloze v našem okolju, ki ga ne manjka.

Med raziskavo so se povezale še z Inštitutom za celulozo in papir Ljubljana, skupaj pa ugotovili, da je dresnik res primeren za dodajanje celulozi iz lesa. Čeprav je to šele začetek, ki še ne dosega ravni za uporabo v industriji, pravijo sogovornice. Se je pa tako pokazala njegova možnost kot alternativna surovina za polindustrijsko proizvodnjo. Pilotni projekt je trenutno v fazi preizkušnja različnih receptur za izdelavo papirja iz dresnika, iz katerega naj bi v nadaljevanju nastali uporabni izdelki.

Kot pravijo ustvarjalke, je njihova dolgoročna vizija, da bi v sklopu Snage ali kakšnega drugega podjetja organizirali odkup dresnika in nato njegove predelave. "Da bi spodbudili ljudi, da bi skrbeli za okolje, tudi s tem, da bi odstranjevali to rastlino," pravi še Gaja Mežnarić Osole.

Japonskega dresnika se je najbolje lotiti spomladi ali zgodaj poleti, ker so rastline še mehke, pri procesu predelave pa tako porabimo manj energije in škodljivih snovi za njihovo razgradnjo (foto: Arhiv Re-generacija). Japonskega dresnika se je najbolje lotiti spomladi ali zgodaj poleti, ker so rastline še mehke, pri procesu predelave pa tako porabimo manj energije in škodljivih snovi za njihovo razgradnjo (foto: Arhiv Re-generacija).

Odprti atelje v Mojstrski delavnici Vevče

Iniciativa Prijaznega sovražnika se bo nadaljevala že konec tega meseca, in sicer z odprtimi ateljeji v Vevčah. V eni zadnjih ročnih delavnic papirja bodo med 28. junijem in 12. julijem članice kolektiva Re-genercija na unikatni papir iz japonskega dresnika tiskale avtorske plakate, ki nosijo sporočila o tej invazivni, a uporabni tujerodni rastlini. Oblikovalke pozivajo k soustvarjanju, zato v teh dneh vabijo v oživljeno Mojstrsko delavnico.

Pisma planetu pospremljena s semeni avtohtonih vrst

Z razstavo Prijazni sovražnik, ki na podlagi japonskega dresnika ozavešča o problematiki invazivnih vrst in v tem primeru kaže njegove potencialne uporabe, trenutno kolektiv Re-generacija sodeluje tudi z Mestnim muzejem Ljubljana.

Postavitev v muzejskem atriju je namreč del spremljevalnega programa fotografske razstave Salgada z naslovom Geneza, ki predstavlja avtorjev zadnjih cikel, ki ga je sam poimenoval "ljubezensko pismo planetu". Njegovo sporočilo pa je okoljevarstveno.

Tako je v pritličju mestnega muzeja nastala tudi instalacija – drevo, na katerega obiskovalci napišejo našemu planetu pismo, v zahvalo pa dobijo v papirju, narejenem iz japonskega dresnika, semena ene od tukajšnjih lokalnih rastlinskih vrst. Ta simbolna gesta je del širše iniciative Moje ljubezensko pismo (#lovelettertotheplanet), ki jo je spodbudilo sporočilo fotografske razstave, vanj so se združili Muzej in mestne galerije Ljubljana, ljubljanska občina, ljubljansko botanični vrt, društvo Ekologi brez meja in kolektiv Re-generacija.

Kot pravijo ustvarjalke, je njihova dolgoročna vizija, da bi v sklopu Snage ali kakšnega drugega podjetja organizirali odkup dresnika in nato njegove predelave. Da bi spodbudili ljudi, da bi skrbeli za okolje, tudi s tem, da bi odstranjevali to rastlino. Kot pravijo ustvarjalke, je njihova dolgoročna vizija, da bi v sklopu Snage ali kakšnega drugega podjetja organizirali odkup dresnika in nato njegove predelave. Da bi spodbudili ljudi, da bi skrbeli za okolje, tudi s tem, da bi odstranjevali to rastlino.

Akcije MOL na področju rastlinskih invazivnih vrst

Na območju ljubljanske občine od leta 2015 poteka izvajanje kampanje Rokavice gor!, katere cilj je ozaveščanje o škodljivosti invazivnih tujerodnih rastlin. V okviru tega projekta organizirajo tudi izobraževalno-delovne akcije odstranjevanja in brezplačne vodene sprehode, na katerih prisotne seznanijo z invazivnimi rastlinami ter svetujejo glede ustreznih metod odstranjevanja.

Od lanskega leta pa je med 1. aprilom in 15. oktobrom omogočena brezplačna oddaja dresnikov v zbirnem centru Barje in začasnem zbirnem centru Povšetova.

Glede na to, da se japonski dresnik širi predvsem z zemeljskimi deli, so na mestni občini sprejeli odločitev, da v vse pogodbe, ki vsebujejo pripravljalna gradbena dela, vključijo naslednjo zavezo izvajalca. In sicer, da ta poskrbi za zemljo brez invazivnih tujerodnih rastlin, kot so japonski dresnik, češki dresnik, sahalinski dresnik, orjaška zlata rozga in kanadska zlata rozga, abrozija ter druge.

Na grajskem griču pa so prav tako lani vzpostavili laboratorij na prostem, kjer testirajo štiri različne metode mehanskega odstranjevanja japonskega dresnika.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Ariadna / 18.06.2016. ob 22:26 +1 0

    Zakaj zatirati rastlino, ki je koristna za izdelavo papirja, čudežno zdravi celo vrsto bolezni in je dragocen vir resveratrola?

    +1 0
delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin