Vizualni poklon Zemlji (foto)

"Velikokrat sem fotografiral zgodbe, ki kažejo uničevanje našega planeta. Zatem sem imel idejo fotografirati tovarne, ki onesnažujejo okolje, in pokazati vsa smetišča tega sveta. A na koncu sem ugotovil, da je edina pot, ki lahko vliva spodbudo in upanje, pokazati podobe neokrnjenih koščkov planeta – in tako videti njegovo nedolžnost," so besede fotografa Sebastiaa Salgada o izhodiščih njegovega večletnega projekta Geneza.

Po letih fotoreportažnega spremljanja trpljenja se je Salgado od destrukcije z objektivom obrnil k ohranjenemu, obstoječemu, to pa razumel kot produktivno silo, ki naj v odnosu do okolja naseljuje našo zavest. Na svojih fotografijah nam tako avtor kaže lepoto, ki jo imamo moč ohraniti. Odstira nam 46 odstotkov neokrnjene Zemlje, ki se je skozi zgodovino komaj kaj spremenila, s čimer so njegova dela poetičen opomin, kaj smo, kot je prepričan, dolžni varovati. Med drugim nas tako nagovarja s podobo narave, ki se zdi večna.

Ledena gora med otokom Paulet in Južnimi Shetlandskimi otoki v Weddllovem morju (lokacija: Antarktični polotok, 2005) ©Sebastião Salgado, Amazonas Images.

Delo iz ljubezni do planeta

Večletnega projekta se je Salgado lotil z veliko ljubeznijo – ne nazadnje je avtor svoj cikel Geneza poimenoval tudi Moje ljubezensko pismo planetu – in posluhom do Zemlje, njene narave, njenih raznolikih krajin, pa tudi nekaterih njenih kulturnih okolij. V osmih letih se je od leta 2004 v malih letalih na propelerski pogon, peš, s čolnom, zložljivim kajakom ali privezanim balonom odpravil na vse celine, skupno na 32 potovanj. Na teh je vizualiziral arktične in puščavske pokrajine, tropski deževni gozd, morske in druge rastline in živali ter staroselske skupnosti.  

Fotografije kot opomin

245 črno-belih Salgadovih monumentalnih fotografij, ki so nastale na teh potovanjih in s katerimi avtor ozavešča o okoljskih problemih in podnebnih spremembah, bo med 31. majem in 31. avgustom mogoče videti na dveh lokacijah Muzeja in galerije mesta Ljubljana – v Mestnem muzeju Ljubljana in Galeriji Jakopič.

Razstava je razdeljena na pet geografskih območij, poimenovanih Jug planeta, Zatočišče in Afrika (Mestni muzej Ljubljana) ter Severna prostranstva, Amazonija in Pantanal (Galerija Jakopič). Kuratorica postavitve je njegova žena Lélia Wanick Salgado.

Razstava Geneza fotografa Sebastiaa Salgada bo na ogled med 31. majem in 31. avgustom v Mestnem muzeju Ljubljana in Galeriji Jakopič.

Galapagos je jedro Geneze

Fotografije z Galapaških otokov pomenijo za avtorja vsebinsko jedro Geneze, zapisujejo v razstavnem katalogu. Salgado je namreč proces njihovega nastanka doživljal kot stopanje po Darwinovih stopinjah in tam tako našel "utemeljitev svojega videnja nastanka sveta ter globoke povezanosti vsega življenja v skupnem izvoru". Te so ob posnetkih z Madagaskarja, otokov ob obali zahodne Sumatre in Nove Gvineje razstavljene v sklopu Zatočišča.

Brazilski avtor Afriko na primer opisuje kot svojo drugo Brazilijo. "Ko sem prišel v Ruando, sem nemudoma vedel, da sem na domačem terenu. /…/ Vse življenje sem odhajal v Afriko tako pogosto, kot je bilo le mogoče. Moja zgodba je dodobra prepletena s to celino," v katalogu navajajo njegove besede.

Fotografije Sebastiaa Salgada so poziv k temu, da vidimo, kar gledamo, in da ob tem, ko vidimo, tudi ukrepamo. Je klic k dejanjem, v tem primeru usmerjenim k ohranjanju in zaščiti okolja.

Od migracij do narave

Geneza velja za Salgadov tretji večji cikel, ki ga je mogoče razumeti v povezavi z njegovima starejšima projektoma, ciklom Delavci (Workers) iz leta 1993, v katerem je vizualno tematiziral slabe delovne pogoje po različnih koncih sveta, in Migracije (Migration) iz leta 2000, kjer se je posvetil vprašanju zapuščanja domov.

Od ljudi se je nato obrnil predvsem k naravi in od destrukcije k lepoti, vendar tudi v tem primeru z etično držo v ospredju, pa naj bo ta vezana na ljudi ali okolje.

Kadar je vreme še posebej neprijazno, Nenci s sibirskimi severnimi jeleni po več dni ostanejo na enem mestu (lokacija: everno od reke Ob. Znotraj polarnega kroga. Polotok Jamal. Sibirija. Rusija, 2011). ©Sebastião Salgado. Amazonas Images.

Od ekonomije do fotografije

Salgado, rojen 8. februarja 1944 v Braziliji, se je iz ekonomije v fotografijo kot samouk preusmeril leta 1973, ko je sodeloval s fotografskimi agencijami Sygma, Gamma in Magnum Photos – vse do leta 1994, ko sta skupaj z Lélio Wanick Salgado ustanovila organizacijo Amazones Images, ki se posveča izključno njegovemu delu.

Kot fotoreporter, zavezan poglobljenim fotografskim študijam, zaznamovan s tradicijo fotografskega humanizma in osebnim angažiranim pristopom ter senzibilnostjo, je dokumentiral posledice industrializacije zahodnega sveta, ki jih v obliki podnebnih sprememb, s tem pa lakote in suše, nosi tretji svet. Vizualno je popisoval tudi delavce v rudnikih, tovarnah in na plantažah v 25 različnih državah sveta, na plečih dela katerih se napaja kapitalistični zahodni sistem. Posvetil se je tudi migracijam zaradi podnebnih razmer, vojn in revščine v 43 državah. Prav tako je spremljal etnična čiščenja našega časa, ki jih je vključil v serijo Migracije.  

Po desetletjih trpljenja pa je prišla Geneza. "Je mogoče, da ljudje globoko v sebi lažje zmoremo pogled na trpljenje, ki smo ga povzročili, kot na lepoto, ki jo imamo moč ohraniti?" je v razmislek ob razstavi zapisala višja kustosinja Marija Skočir iz ljubljanskega mestnega muzeja. Ob fotografijah, ki jih gledamo, pa nas avtor nagovarja, da bi jih tudi "videli /…/; da bi zmogli ponotranjiti resnični obstoj dejstev" na njih.

Ker so afriški sloni (Loxodonta africana) v Zambiji pogosto žrtve divjih lovcev, se bojijo ljudi in vozil. Če opazijo avto, se običajno hitro umaknejo v goščavo. (lokacija: Narodni park Kafue, Zambija, 2010). ©Sebastião Salgado, Amazonas Images.

Od besed k dejanjem

Vendar pa, kot zapisujeta zakonca Salgado, projekt Geneza ni le zato, da bi videli, kar gledamo, temveč da bi tudi ukrepali. Je klic k dejanjem. "Prenehati moramo onesnaževati zemljo, vodo in zrak. Nemudoma moramo ukrepati, da ohranimo neokrnjene predele kopnega in morja. /…/ Lahko storimo še več: lahko poskušamo popraviti že povzročeno škodo," je njun poziv. Tako ukrepata tudi sama.

Ustanovila sta namreč neprofitno okoljsko organizacijo Instituto Terra, v okviru katere sta v atlantskem gozdu v Braziliji v zadnjih 15 letih posadila okoli dva milijona dreves več kot 300 različnih vrst, ki so nekoč tam že rasle. Z oživitvijo tropske mikroklime so se tja vrnile tudi ptice in druge živali. Območje jima je leta 1998 uspelo razglasiti tudi za naravni rezervat.

Vprašanja ohranjanja in reševanja okolju že storjenega sta se Sebastiao Salgado in Lélia Wanick Salgado v obliki pogozdovanja lotila aktivno.

Razstavo bo spremljal še obsežen spremljevalni program, pa tudi različne okoljevarstvene pobude.

Fotografska razstava v zeleni prestolnici

Zaradi svoje teme in sporočila je razstava Geneza v Ljubljano prišla v okviru njenega letošnjega naslova – Zelena prestolnica Evrope. Spremljal jo bo obsežen spremljevalni program, Salgadova okoljevarstvena dejanja pa so tudi navdih za okoljevarstvene pobude, nastale ob razstavi in umeščene v lokalni, pa tudi širši prostor.

V iniciativi Moje ljubezensko pismo (#lovelettertotheplanet), nastali v sodelovanju muzeja z ljubljansko občino, ljubljanskim botaničnim vrtom in društvom Ekologi brez meja ter kolektivom Re-generacija, bodo potekale različne akcije, usmerjene k ozaveščanju o pomenu ohranjanja naravnih ekosistemov in čistega okolja.

Ena teh je problematika invazivnih tujerodnih vrst na območju Ljubljane, med katerimi je močno razširjen japonski dresnik. Tujerodne vrste, ki se lahko hitro širijo in s tem postanejo invazivne, izpodrivajo domorodne, rušijo naravno ravnovesje, ogrožajo biodiverziteto, kar pa vpliva na zdravje in povzroča gospodarsko škodo.

Zaradi svoje teme in sporočila je razstava Geneza v Ljubljano prišla v okviru njenega letošnjega naslova – Zelena prestolnica Evrope.

V predhodnih akcijah so v Ljubljani na nekaj območjih že odstranili japonski dresnik, za katerega je kolektiv Re-generacija našel način, kako ga pretvoriti v papir. Na tega bodo obiskovalci razstave lahko pisali svoja ljubezenska pisma planetu, v zahvalo pa bo vsak od njih dobil semena avtohtonih rastlin. Pisma bodo visela v atriju mestnega muzeja. Ta akcija pa bo le ena od napovedanih, med njimi bodo tudi prihodnje namenjene izkoreninjenju tujerodne drevesne vrste pri nas, pa tudi pridruževanje globalni pobudi čiščenja planeta, ki bo potekala 8. septembra 2018, ko bo ves svet čistil planet.