Na Bledu poskušajo izkoreniniti invaziven japonski dresnik

Zato se je zavod za varstvo narave v okviru obsežnejšega projekta lotil iskanja najboljšega načina uničenja te rastline in v ta namen minuli teden na Bledu tudi izvedel akcijo njenega odstranjevanja. Učinkovitega načina zaenkrat ni Četudi so na kar šestih lokacijah na Bledu že minulo leto odstranjevali tujerodni japonski dresnik, se omenjena rastlina na tem območju še vedno razrašča. Da bi jo povsem izkoreninili, bi morali uničiti tudi zelo dolge korenine, a pravega, učinkovitega načina za to vsaj zaenkrat ni. Zato je eden temeljnih namenov projekta, ki sicer raziskuje odnose med čebelami in invazivnimi rastlinami, najti učinkovito metodo njihovega odstranjevanja. Čebele med nabirajo tudi na invazivnih rastlinah Projekt Apis mellifera carnica (kranjska čebela) bioindikator in promotor biodiverzitete, ki se je pričel lansko jesen in se bo zaključil oktobra 2013, vodi Razvojna agencija Sora, v njem pa sodelujejo tudi čebelarska zveza, biotehnična fakulteta in zavod za varstvo narave. Med drugim je namenjena ugotavljanju paše kranjske čebele, ki v jesenskih mesecih med nabira prav na invazivnih rastlinah, saj druge tedaj že odcvetijo.

V okviru projekta, ki se v 85 odstotkih financira iz operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007-2013, poskušajo z odstranjevanjem japonskega dresnika, nedotike in kanadske ter zlate rozge, ki so najbolj pereče invazivne na območju Gorenjske, odkriti, kje bi sicer čebele nabirale med. Jasno je, da invazivne rastline v Sloveniji rastejo že več desetletij, sedaj pa se vendarle začenja iskanje ustrezne metode njihovega odstranjevanja in preprečevanje širjenja.

Širijo ga tudi gradbena podjetja Japonski dresnik se najpogosteje širi ob rekah, ki ga odnašajo in nižje znova zasejejo. Pogosto ga širijo tudi gradbena podjetja, ki zajemajo zemljo, v kateri so korenine dresnika, in jo uporabljajo za urejanje prostora na drugem območju, kjer se potem tudi zaraste dresnik, je opozorila naravovarstvena svetovalka s kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave Sara Strajnar.

Kot je pojasnila, poskušajo ozavestiti gradbena podjetja, naj bodo pri prenosu zemlje pozorni, da v njej ni korenin dresnika. Zaenkrat podjetjem sicer ni na voljo metoda, s katero bi lahko preverili zemljo za prisotnost dresnika, bodo pa v prihodnje razmislili, kako bi s skupnimi močmi preprečili razraščanje te rastline.

Sočasno jo poskušajo odstraniti z območij, kjer že raste - na Gorenjskem so to poleg bližine Blejskega jezera, še kanjon reke Kokre in vpadnice ob Kranju. V tokratni akciji so na zaščitenem območju mokrišča Rečica pri vasi Poljšica s pomočjo dijakov Biotehniškega centra v Naklem izpulili zunanji del dresnika, Društvo za varstvo okolja Bled pa bo v vegetacijski sezoni na vsake sedem dni območje pokosilo.

Bi bilo potrebno sankcioniranje? Društvo se močno trudi osveščati glede invazivnih vrst. Kljub temu pa je na primer Gozdno gospodarstvo (GG) Bled ob sanaciji plazu nad tribunami za zatravitev brežine uporabilo zemljo, okuženo z dresnikom. Ker se rastlina še ni docela ukoreninila, jo je sedaj še možno v večjem delu odstraniti, opozarjajo v društvu, kjer menijo, da bi tako površno ravnanje morali tudi sankcionirati.

V GG Bled dogovarjajo, da so takoj, ko so opazili koreninice, pristopili k njihovemu odstranjevanju z občasnim puljenjem. Ko se je podobno zgodilo pri urejanju biatlonskega centra na Rudnem polju so zemljo takoj odpeljali, pod tribunami pa tega niso storili zaradi previsokih stroškov. Prepričani pa so, da se s stalnim nadzorom in odstranjevanjem rastlino zanesljivo izkorenini.