Torek, 2. 9. 2025, 14.12
2 tedna, 6 dni
Drugi dan BSF v ospredju multilateralizem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Ena od pomembnih tem so bile razmere na Bližnjem vzhodu.
Predsednica Nataša Pirc Musar se je danes skupaj s predsedniki Estonije, Češke in Črne gore na Blejskem strateškem forumu zavzela za bolj odločno, konkurenčno, samozavestno in združeno Evropo. Strinjali so se, da mora Evropa delovati enotno, če želi ostati relevantna v svetu velikih sil. Manj usklajeni pa so bili glede Ukrajine in Gaze.
"EU temelji na vrednotah, človekovih pravicah, demokraciji in vladavini prava. Če ne bomo mi opozarjali na to, kdo drug bo? (...) Verjamem, da obstaja dovolj moči in volje, da naredimo tisto, kar je prav," je glede vloge in prihodnosti Evrope v svetu dejala predsednica Nataša Pirc Musar.
Češki predsednik Petr Pavel je menil, da je EU lahko "močna gospodarska in politična sila, vendar je brez vojske nihče ne bo jemal resno".
Dejal je, da je bilo zanašanje na vojaško moč ZDA za Evropo dolgo časa zelo prikladno, saj se je lahko posvečala drugim prioritetam, zdaj pa se mora osredotočiti na izgradnjo lastnih vojaških zmogljivosti in se poenotiti. "Evropa bo v svetu velikih sil postala nepomembna, če ne bo delovala kot ena združena enota," je dodal.
Estonski predsednik Alar Karis je prav tako ocenil, da mora Evropa delovati enotno in se konsolidirati.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović pa je glede EU izrazil večjo mero optimizma od kolegov. Menil je, da politika širitve unije deluje in prinaša rezultate, zato bi jo bilo treba zasledovati še naprej.
Dejal je še, da se Evropa preveč ukvarja s tem, kaj počnejo drugi, namesto da bi se poenotila in bolj samozavestno ubrala lastno pot.
To je bil definitivno najtežji forum, je ob zaključku jubilejne 20. izvedbe strateškega foruma na Bledu danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot ključno sporočilo je izpostavila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi Slovenija.
"Če potegnem pod črto, se mi zdi, da je to definitivno bil najtežji forum, najtežji v smislu vsebinskih razprav v času velikih kriz okoli nas, vojn, v času, ko je svet močno razdeljen, ko vidimo, da prevladuje predvsem moč, manj pravila, ko ni politične volje za spoštovanje mednarodnega prava, za končanje vojn," je na novinarski konferenci dejala Fajon.
Pirc Musar: Največja težava ostaja odsotnost močnega voditelja
Pirc Musar je dodala, da največja težava ostaja odsotnost močnega voditelja, ki bi Evropo zastopal kot celoto. Omenila je vprašanje, ki ga je že pred desetletji postavil nekdanji državni sekretar ZDA Henry Kissinger: "Koga naj pokličem, če želim govoriti z Evropo?"
Vsi udeleženci panela so sicer menili, da mora Evropa postati bolj enotna, odločna in konkurenčna. Omenjali so tudi morebitno federalizacijo v okviru EU. Naslovili so tudi vprašanje pogajanj med Rusijo in ZDA glede konca vojne v Ukrajini.
"Smisel diplomacije je dialog in če želimo najti rešitve, se moramo pogovarjati," je dejala Pirc Musar. Zavzela se je za odprte kanale, da se o varnostni strukturi Evrope ne bi pogovarjali le Američani in Rusi. Različne mirovne konference za Ukrajino brez prisotnosti vseh vpletenih, vključno z Rusijo, pa je ocenila kot nesmiselne.
Karis je vzporedne pogovore z Rusijo ocenil kot slabo idejo, temveč se je posredno zavzel za to, da bi kolektivna stališča Zahoda predstavljal Washington. Pirc Musar pa je ugovarjala, da bi se morala Evropa pridružiti pogajanjem, saj se ne more zanesti na to, da bo od ZDA prejela vse ustrezne informacije in zagotovila.
Pirc Musar opozorila na dvojna merila pri odzivih na konflikte v Ukrajini in Gazi
Da brez komuniciranja z Rusijo ne bo mogoče doseči pravičnega miru, je menil tudi Milatović. Glede politike do Palestine pa je dodal, da se Črna gora ne zgleduje toliko po EU, ki glede tega vprašanja nikakor ni enotna, temveč bolj po Sloveniji.
Pirc Musar je ob tem znova opozorila na dvojna merila pri odzivih na konflikte v Ukrajini in Gazi ter drugod po svetu.
Pavel in Karis sta medtem menila, da bi morala Evropa glede konflikta v Gazi najprej doseči skupen in enoten pristop ter zagotoviti humanitarno pomoč za Palestince, kot končno rešitev pa vidita rešitev dveh držav ob zagotovilih mednarodne skupnosti za Palestino.
Na panelu BSF o mednarodnem pravu prepričani o njegovi nadaljnji relevantnosti
Mednarodno pravo je v spreminjajočem se svetu, v katerem ga nekateri postavljajo pod vprašaj, še vedno relevantno, pa so bili danes enotni udeleženci panela na blejskem strateškem forumu. Mednarodna sodišča so odporna in nadaljujejo delo kljub napadom, tudi v obliki sankcij proti njihovim uradnikom, ki se jim je treba zoperstaviti, so poudarili.
Udeleženci panela, posvečenega vlogi prava in moči sredi globalnih izzivov, so iskali odgovor na vprašanje, ali je mednarodno pravo še relevantno v današnjem svetu, ko se med drugim države selektivno odločajo za uresničevanje sodb mednarodnih sodišč, ta pa so pogosto tudi tarča napadov – od kibernetskih do sankcij proti njihovim uradnikom.
"Mednarodno pravo in njegovi mehanizmi ohranjajo svojo relevantnost. Res je, da živimo v časih velikih sprememb (...), a stvari niso črno-bele, v smislu, da je včeraj vse delovalo, danes pa nič," je dejal sodnik na Sodišču EU in nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) Marko Bošnjak in kot primer navedel genocid v Srebrenici, ki se je dogajal vsem na očeh, a se ni sprva nihče odzval.
Po njegovih besedah je pomembno, da so odgovori, ki jih ponujajo mehanizmi mednarodnega prava, praktični in učinkoviti. Obenem pa je poudaril pomen uresničevanja odločitev, pri čemer bi se morale države premakniti od ravnanja na podlagi lastnih interesov k delovanju na podlagi skupnih vrednot.
Napade na ICC je pričakovati tudi v prihodnje
Da so mednarodna sodišča relevantna, je prepričana tudi slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Beti Hohler, ki se ji zdi postavljanje tega pod vprašaj celo nevarno.
"Moramo se opomniti, da ko se sprašujemo o relevantnosti in obstoju institucij, kot je ICC, se sprašujemo o relevantnosti in nujnosti ideje, ki je v osrčju institucije – to je odgovornost za mednarodna kazniva dejanja," je dejala in posvarila, da bi se lahko erozija mednarodnega prava slej kot prej prenesla na nacionalno raven.
Nekdanja tožilka na ICC Fatou Bensouda je poudarila, da so se napadi na delo ICC dogajali že v preteklosti, dokler bo opravljalo svoje delo, pa gre to po njenem mnenju pričakovati tudi v prihodnje.
Bensouda je bila leta 2020 deležna ameriških sankcij zaradi preiskave delovanja ZDA v Afganistanu ter Izraela na palestinskih ozemljih. Letos so ZDA uvedle sankcije proti šestim sodnikom sodišča, vključno s Hohler, ki so jo sankcije doletele zaradi ukrepanja proti izraelskim predstavnikom.
"Te je skrajna meja. Države članice bi morale jasno povedati, da se to ne bi smelo zgoditi," je dejala Bensouda, medtem ko so preostali udeleženci poudarjali pomen zaščite sodnikov pred tovrstnimi ukrepi držav.
"Sankcije so realne, imajo realen učinek na naša življenja, življenja naših bližnjih, imajo dnevni učinek, a istočasno smo prisegli, da bomo uresničevali svoje obveznosti in dolžnosti neodvisno in nepristransko (...), in to bomo počeli še naprej," je dejala Hohler in se pridružila zagotovilom o odpornosti sodišča.
Oživitev multilateralizma: panelisti na BSF pozvali k reformi Varnostnega sveta ZN
Svet potrebuje močne voditelje, zavezane temeljnim vrednotam in mednarodnemu pravu, je danes na panelu o načinih za oživitev multilateralizma in vodenja na Bledu poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Razpravljavci so se se strinjali, da se nobena država ne more sama spopasti s trenutnimi izzivi in da je potrebna reforma Varnostnega sveta ZN.
Na panelu, ki je potekal v okviru Blejskega strateškega foruma, so se razpravljavci med drugim strinjali, da ni problem pomanjkanje pravil v mednarodni skupnosti, ampak njihovo nespoštovanje in dvojni standardi.
Slovenija je tako glede Sudana, Ukrajine kot Gaze na strani mednarodnega prava in človekovih pravic in ni država, ki bi imela dvojne standarde, je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Zaradi jasnih stališč je zato večkrat označena za problematično. "Mislim, da bi bil svet veliko boljši, če bi bili vsi predani (...) vrednotam spoštovanja mednarodnega prava, demokracije, človekovih pravic in Ustanovne listine ZN, pa temu ni tako. Če smo v tem smislu problematični, sem na to ponosna", je dejala.
Opozorila je na paralizo v VS, kjer za mizo sedijo države, med katerimi je agresorka v ukrajinski vojni, zato ni mogoče sprejeti nobene resolucije. Vendar za Slovenijo kot nestalno članico VS ZN "neukrepanje ni možnost", je poudarila ter se strinjala, da je potrebna reforma tega organa. Pozvala je tudi k večji iskrenosti v diplomaciji ter k večji vključenosti žensk v pogajanja za mir.
Abdelatty: vse globalne institucije potrebujejo reformo
Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je opozoril na pomanjkanje politične volje za spoštovanje mednarodnega prava. Tudi po njegovem multilateralizma in vodenja ni mogoče oživiti brez reforme VS ZN, kjer je potrebna večja zastopanost tako muslimanskega sveta kot Afrike, pa tudi reforme drugih institucij, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF).
Multilateralizem je bil v zadnjih dveh letih uničen skupaj z življenjem v Gazi, je opozoril jordanski zunanji minister Ajman Safadi. Niso problem vrednote ali neobstoječi mednarodni red, temveč hinavščina pri uporabi mednarodnega prava. Države, ki imajo moč, lahko brez posledic kršijo mednarodno pravo, je opozoril in dodal, da se soočamo z realnostjo, ko je ubijanje nedolžnih civilistov v Gazi postalo del vsakdanjika, za kar nihče ne odgovarja.
Tako kot predhodnika je tudi slovaški zunanji minister Juraj Blanar opozoril na dvojne standarde in ocenil, da Evropa zaradi nesposobnosti sprejemanja odločitev glede vojne v Gazi izgublja verodostojnost. Majhne države imajo močno orodje le v mednarodnem pravu, je opozoril.
Vatikanski tajnik za odnose z državami Paul Richard Gallagher je dejal, da bo novi papež Leon XIV. nadaljeval prizadevanja papeža Frančiška za mir, kar je nakazal že v svojem prvem nagovoru po izvolitvi. Večina mladih je razočaranih nad politiko in institucijami, zato je treba ponovno graditi zaupanje na vseh ravneh. Po njegovi oceni je večina političnih voditeljev sposobna stvari obrniti na bolje, vendar je treba začeti na dnu, na lokalni ravni in šele nato širše na mednarodni ravni.
Izrael bi moral odgovarjati
Udeleženci današnjega panela na Blejskem strateškem forumu z naslovom Prihodnost miru na Bližnjem vzhodu – od napetosti k zmagam so ob katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi opozorili na nekaznovanost Izraela, odsotnost ukrepov njegovih zaveznikov – zlasti v Evropi, pa tudi selektivne interpretacije mednarodnega humanitarnega prava.
Vodja agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je dejal, da mu zmanjkuje besed za pekel v Gazi, kjer ni več nobenega varnega kraja. Obsodil je lakoto, ki bi jo bilo mogoče preprečiti, ter neaktivnost in brezbrižnost mednarodne skupnosti.
Dodal je, da so človekove pravice v kombinaciji z mednarodnim pravom "izgubile univerzalnost", države jih danes upoštevajo selektivno, glede na specifične interese. "Obstaja resnično tveganje, da Gaza postane pokopališče mednarodnega humanitarnega prava," je dodal.
Posebni predstavnik EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Christophe Bigot je medtem zagovarjal vlogo EU in med drugim naštel njene ukrepe za finančno podporo Palestincem, tako preko financiranja UNRWA kot delovanja Palestinske uprave (PA) in drugih struktur.
"Človekove pravice v kombinaciji z mednarodnim pravom so "izgubile univerzalnost", države jih danes upoštevajo selektivno, glede na specifične interese. Obstaja resnično tveganje, da Gaza postane pokopališče mednarodnega humanitarnega prava," je na panelu o Bližnjem vzhodu dejal Vodja agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini.
"Evropa je skoraj točno tam, kjer si jo Izrael želi. S tem ko še naprej plačuje, dejansko subvencionira okupacijo. Ne financira palestinske samoobrambe proti izraelskim zločinom. Pomaga financirati Palestinsko upravo, ki izvaja varnostne operacije, pogosto proti lastnemu ljudstvu," je ugovarjal britansko-izraelski analitik in vodja projekta ZDA/Bližnji vzhod Daniel Levy.
Pri tem je držo Slovenije v kontrastu z EU označil za pozitiven zgled. "Upam si celo reči, da bi bilo stanje drugačno, če bi Evropa sledila zgledu Slovenije," je dejal.
Predstavnica zunanjega ministrstva Savdske Arabije Manal Radvan je prav tako pohvalila delovanje Slovenije. Ob tem je zavrnila percepcijo, da se njena država nagiba k normalizaciji odnosov z Izraelom in ne uporablja svojega vpliva za vzpostavitev miru v regiji.
Radvan je zatrdila še, da "Izrael nima in ne sme imeti pravice do veta glede pravice Palestincev do samoodločanja".
"Priznanje palestinske države ni darilo, temveč poplačilo več deset let starega dolga," pa je dejala palestinska novinarka in aktivistka Nur Odeh.
