SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Janez Cigler Kralj: To je bilo zame eno največjih presenečenj v Janševi vladi

10

termometer

"Zadnje dni dobivam obvestila, da po dolgem času v domovih za starejše ni umrlih zaradi bolezni covid-19. Tega smo najbolj veseli," nam je v intervjuju povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Kot je še dejal, ga je v vladi pod vodstvom Janeza Janše najbolj presenetilo to, kako dobro ta deluje in koliko pozornosti temu posveča sam predsednik vlade. Kaj je minister, ki je bil en dan po našem pogovoru z njim pozitiven na testu za koronavirus, povedal o rekonstrukciji vlade, pa si oglejte v zgornjem posnetku.

Janez Janša in Ursula von der Leyen Novice Janša predlaga nadzor Evropske komisije, kdo pri nas ogroža vrednote EU

Janez Cigler Kralj Foto: Bojan Puhek Janez Cigler Kralj se je rodil 28. decembra 1978 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ravnah na Koroškem, nato pa je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani postal univerzitetni diplomirani politolog.

Leta 2006 se je zaposlil v poslanski skupini NSi kot strokovni sodelavec za odnose z javnostmi. Dve leti kasneje je našel novo službo v okviru medijske mreže Infonet media. Poklicno pot je leta 2010 nadaljeval na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije kot višji svetovalec za odnose z javnostmi. Od leta 2012 do imenovanja za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bil zaposlen kot strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi – krščanski demokrati. Ves čas se je strokovno ukvarjal s področji dela, družine, socialnih zadev in invalidov.

Lani je postal eden od treh ministrov iz kvote NSi v vladi Janeza Janše. Pod njegov resor za delo spadajo tudi domovi starejših, v katerih so se pojavila nekatera največja žarišča koronavirusa, s katerim je trenutno okužen tudi sam.

Zaradi dodelitev sredstev na razpisu ministrstva za delo zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil, je opozicija zoper njega vložila interpelacijo.

Poleg omenjenih tem smo se z njim pogovarjali tudi o sodelovanju v aktualni vladi, pokojninah in njegovem odnosu do cepljenja.

Gospod minister, zgodba s financiranjem zavoda Iskreni, katerega soustanovitelj ste bili, je v javnosti dvignila veliko prahu. Med drugim vam očitajo, da so bile med člani razpisne komisije, ki je zavodu dodelila sredstva, tudi z vami povezane osebe. Kako to komentirate?

Najprej naj poudarim, da je moja ekipa, potem ko je Evropska komisija sprostila sredstva za boj proti koronavirusu, v izjemno zahtevnih in zaostrenih razmerah iz teh sredstev zagotovila dva milijona evrov za javni razpis za ranljive skupine. Mi smo namreč z našimi sodelavci, centri za socialno delo in nevladnimi organizacijami takoj spoznali, da bo zdravstveni sledila psihosocialna kriza. Na to smo se želeli hitro odzvati.

Skozi razpis smo med zelo veliko prijavami s pomočjo razpisne komisije, za katero nimam razloga, da bi dvomil vanjo in njene odločitve, saj ji zaupam in jo podpiram, izbrali 17 organizacij, ki so izpolnjevale vse razpisne pogoje in so ta denar prejele, programe pa že izvajajo.

Cilj teh programov pa niso študije, lične brošure in podobne zadeve, ampak je cilj resnično pomagati ljudem s storitvami, ki jih potrebujejo. Ta denar tako pride skozi pomoč in podporo neposredno do ljudi, katerih stiske so velike. Mediji so polni zgodb o tem, tudi strokovnjaki opozarjajo na travme vseh vrst, žal tudi na porast družinskega nasilja, zlorab in kriminalnih dejanj, kar je skrb vzbujajoče.

Mislim, da sta ta razpis in njegov rezultat tudi prelomna točka, ko bomo morali vsi spoznati in sprejeti, da v Sloveniji živimo ljudje različnih nazorov, prepričanj in z različnimi vrednotami. Sprejeti – to pomeni odločiti se za sobivanje. Samo tako imamo možnost, da kot narod preživimo in se tudi razvijamo.

Če ima ena od organizacij drugačne vrednote od tistih, ki so morda splošno pozdravljane, je to dobro, saj želimo priti do čim več ljudi. Stiska ni ne leva ne desna, ne rdeča ne črna. Stisko lahko doživi vsak. To je bil tudi namen tega razpisa. Še enkrat, komisiji zaupam, da je na temelju vseh pravil sprejela strokovno odločitev.

Simona Kustec Novice Ministrica Simona Kustec: Še danes ne razumem, kdo in zakaj je to zakuhal

Se pa osebno poznate z nekaterimi osebami, ki so bile v razpisni komisiji?

V razpisni komisiji so javni uslužbenci ministrstva, ne glede na to, kje točno so zaposleni. Tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije je na odboru za delo v državnem zboru dejal, da samo po sebi to, ali so osebe zaposlene v kabinetu ali v strokovnih službah, ne sme pomeniti nobene razlike ali prejudiciranja njihove odgovornosti. Vsi so enako odgovorni za svoje strokovno delo in odločitve. Zavezani so enakim standardom, tudi če so iz kabineta.

Očitali so mi tudi, da sem z eno od članic razpisne komisije leta 2006 skupaj nastopal na novinarski konferenci ene od prostovoljnih organizacij. S tem so zgolj izpostavili dejstvo, da sem bil pred ministrovanjem zelo aktiven kot prostovoljec, kar je pozitivno. Mislim, da bi morali prostovoljstvo med mladimi bolj spodbujati, da bi lahko kasneje, ko prevzemamo odgovornost v družbi, bolje sodelovali.

"V vladi ni priložnosti za osebne zamere. V ospredju sta predvsem odločenost in jasen cilj, da nekaj skupaj premaknemo." "V vladi ni priložnosti za osebne zamere. V ospredju sta predvsem odločenost in jasen cilj, da nekaj skupaj premaknemo." Foto: Bojan Puhek

Pojavljajo se tudi očitki, da je razpisna komisija nekaterim kandidatom naknadno znižala ocene in jih tako izločila iz boja za javni denar.

Veliko stvari je bilo odprtih glede te razpisne komisije in postopka izbire teh 17 organizacij. Sam sem že od začetka vzel v bran člane komisije, ker se mi je zdelo nekorektno, da se v medijih ugiba in špekulira glede njihove vloge. Če bi bilo kaj narobe, imamo za to institucije, ki to pregledajo in odločajo. In to bodo tudi storile. Vso dokumentacijo smo posredovali tako komisiji za preprečevanje korupcije kot tudi novinarjem in telesom državnega zbora, ki so zanjo zaprosili. Verjamem, da bodo predvsem tiste institucije, ki so za to pristojne, zadevo pregledale in podale svojo oceno.

Zavod Iskreni je na svoji spletni strani v preteklosti objavljal tudi članke, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju otrok. Kakšno je vaše osebno stališče glede cepljenja?

Cepljenje je velika civilizacijska pridobitev. Z njegovo pomočjo smo izkoreninili številne nevarne bolezni, ki so v preteklosti prezgodaj končale marsikatero življenje. Cepljenje je tudi dobra zaščita proti koronavirusu. Vse štiri otroke sva z ženo dala cepiti po programu. To je bila najina svobodna odločitev in ta dejanja najbolj jasno povzamejo moje in ženino stališče o cepljenju.

Kaj pa menite o objavi člankov, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju, na straneh zavoda Iskreni?

Prebral sem nekaj objav glede tega. Menim, da je usmeritev za svobodno odločitev o cepljenju mogoča in ni protizakonita. Obveščen sem, da so objavili tudi več člankov v podporo cepljenju proti koronavirusu.

Kot državljan in kot starš si želim, da na področju cepljenja prisluhnemo stroki, da poskušamo iskati objektivne in strokovne informacije in da ne nasedamo lažnim novicam, ki žal krožijo po družabnih omrežjih.

Torej se boste tudi sami cepili proti koronavirusu, ko boste na vrsti?

Ko pride moja starostna skupina na vrsto, se bom seveda cepil ter tako zaščitil sebe in druge. Na terenu se namreč srečujem tudi z najranljivejšimi, veliko obiskujem domove za starejše in preostale socialnovarstvene zavode. S cepljenjem zaščitim predvsem njih. K temu pozivam tudi vse sodržavljanke in sodržavljane.

Epidemija je močno zaznamovala vaš mandat in delo celotne vlade. V domovih za ostarele smo imeli najbolj smrtonosna žarišča virusa. Ste se odzvali pravočasno in storili dovolj, da bi čim bolj zmanjšali razsežnost te tragedije?

Ko smo 13. marca 2020 sprejeli odgovornost za vodenje vlade, smo na področju domov za starejše prejeli izrazito izčrpane izvajalce storitev oskrbe starejših in preostalih socialnovarstvenih dejavnosti. Področje je bilo žal več kot desetletje zanemarjeno, tako prostorsko in kadrovsko kot tudi finančno. V koronakrizo so domovi za starejše vstopili na kolenih. Lahko vam pa zagotovim, da smo v danih razmerah z ekipami domov naredili vse, kar je v naši moči, da bi zaščitili vse, ki v njih in v preostalih socialnovarstvenih zavodih živijo.

Prvi val epidemije je bil izjemno zahteven, ker nismo imeli osnovnih sredstev in opreme. Virusa, ki je bil popolnoma nov, pa nismo poznali. Skupaj z ekipami smo vseeno zaščitili domove na način, da je 90 odstotkov domov ostalo brez virusa. Torej so se ubranili pred izbruhom.

So nas pa strokovnjaki na prehodu iz prvega v drugi val, ko smo pripravljali vse načrte in ukrepe, opozorili, da bo, če bi se virus preveč razširil med populacijo, domove za starejše izjemno težko ubraniti. Alojz Ihan je nemara uporabil celo besedo nemogoče. Žal se je to kljub vsem pripravam na drugi val res zgodilo. Dejansko so vsi domovi za starejše imeli izbruhe virusa. V nekaterih je bilo še posebej težko.

Med pripravami smo 26 milijonov evrov usmerili v to, da zgotovimo domovom za starejše dodatne kadre. Ekipe so bile še iz prvega vala izčrpane in jih je bilo treba razbremeniti. To smo dokaj uspešno storili od oktobra naprej, ko smo našim zavodom povprečno na mesec zagotovili nekaj več kot 330 novih zaposlenih in tudi dodatne sodelavce prek javnih del, študente ter prostovoljce civilne zaščite in rdečega križa.

Zagotovili smo tudi vso potrebno zaščitno opremo in izobrazili kader za njeno uporabo. Pomagali smo tudi finančno in organizacijsko zagotoviti vse potrebne protokole ob pojavu virusa v domu. Vsak zavod je moral pripraviti krizni načrt. Pomagali smo pri vzpostavitvi rdečih con in prevzeli ta strošek.

Z ministrstvom za zdravje, s katerim delimo pristojnost za oskrbo starejših, smo naredili res vse. Verjetno bi lahko še kaj, a v danih razmerah, z danimi resursi in poznavanjem virusa je bilo to vse, kar je bilo mogoče.

Žal je veliko ljudi v domovih tudi umrlo. Vsaka smrt nas pretrese, še posebej pa je to nenadomestljiva izguba za svojce in prijatelje. Načeloma smo že z uvedbo hitrega testiranja, ki sem ga izvajalcem priporočil že 19. novembra, začeli umirjati situacijo glede izbruha virusa in števila umrlih. Najbolj pa so se razmere začele umirjati po začetku cepljenja, ki se je začelo 27. decembra.

Rezultat vseh naporov in vlaganj v ukrepe je, da zadnje dni dobivam obvestila, da po dolgem času v domovih ni umrlih zaradi bolezni covid.19. Tega smo najbolj veseli, saj tudi s tistimi, ki so kritični do nas, delimo skrb za starejše in najranljivejše.

"Ko pride moja starostna skupina na vrsto, se bom seveda cepil ter tako zaščitil sebe in druge." "Ko pride moja starostna skupina na vrsto, se bom seveda cepil ter tako zaščitil sebe in druge." Foto: Bojan Puhek

Zakaj se na vladi niste odločili za uvedbo 100-odstotnega nadomestila plače za odsotnost z dela v primeru okužbe, da ne bi slučajno tudi kdo od tistih, ki sumijo na okužbo, prihajal v službo? Bi lahko tudi na ta način omejili širjenje virusa v domovih in seveda tudi v drugih delovnih okoljih?

V procesu sprejemanja interventne zakonodaje – vseh protikoronskih paketov je bilo osem – se je ta predlog pojavil nekajkrat. Med usklajevanji s socialnimi partnerji se potem ta ukrep ni sprejel kot tisti, za katerega bi skupaj s socialnimi partnerji in preostalimi deležniki presodili, da bi bil potreben. Naj poudarim, da je bil proces socialnega dialoga vedno na voljo, je pa pri nekaterih paketih potekal bolj, pri nekaterih pa malo manj optimalno.

Lahko vam zagotovim, da obstaja izjemna stopnja ozaveščenosti, predvsem pri zaposlenih v domovih za starejše. Kot človek in minister težko verjamem, da bi kdo izpostavil tveganju bolezni najranljivejše, za katere skrbi in ki jim je posvetil svojo kariero tako, da bi zavestno z boleznijo ali znaki in z grožnjo širjenja okužbe šel na delovno mesto.

Mislim, da je zavedanje odgovornosti do drugih v slovenskem narodu visoko. Je višje, kot si mislimo. Sam vidim, da se je v tem težkem času pandemije izvedlo veliko dobrodelnih pobud in pozitivnih projektov, ki so jih sprožili številni zanesenjaki in predani ljudje. Lahko povem denimo samo primer, ko so se na pobudo gospe Ane Petrič organizirali slovenski glasbeniki in imeli koncerte pred domovi za starejše. Kako je to razveselilo stanovalce v času, ko niso mogli sprejemati obiskov.

Sprožile so se številne donacijske akcije, tudi za audio-, video- in telefonsko opremo, da smo lahko starejšim zagotovili stike. Čeprav pristnega človeškega stika ne moreš nadomestiti, lahko vsaj začasno pomagaš omiliti njegovo izgubo. Tekli so tudi številni drugi projekti, kot so na primer uporaba doniranih mobilnih telefonov za lajšanje stisk starejših.

V vse to usmerjam svoje upanje, ker vidim, da se tudi v koronskem času rodijo dobri projekti, odgovornost in solidarnost, za katere mislim, da bodo živeli tudi naprej, ko bomo po tej izkušnji gledali nazaj in vrednotili preživeti čas.

Katere so največje slabosti na področju oskrbe starejših, ki jih je razkrila epidemija, in kako konkretno jih boste začeli reševati?

Epidemija je dejansko na površje naplavila vse slabosti zanemarjanja tega področja v zadnjem dobrem desetletju. Če sva se prej pogovarjala, v kakšnem stanju je bilo področje ob začetku epidemije, lahko rečem, da smo z ekipo že na zaslišanju v državnem zboru postavili tri glavne prioritete in ena nosilna je bila celovita skrb za starejše.

Med epidemijo se je pokazalo, da so številni domovi v popolnoma neprimernih prostorih, da so starejši v tri- ali štiriposteljnih sobah. Tam je fizično nemogoče preprečiti širjenje virusa in ni zagotovljen standard dolgotrajne oskrbe, kot bi si ga želeli in ki bi starejšim zagotavljal dostojno življenje.

Ugotovili smo tudi, da so kadrovski normativi zastareli in popolnoma preživeti. Ne odgovarjajo na potrebe sodobne dolgotrajne oskrbe, sploh pa ne v takšnem kriznem času. V zadnjem desetletju je bilo v oskrbo starejših vloženih izjemno malo sredstev. Zato smo še bolj okrepili to prioriteto in pripravili celovit načrt.

Pravkar smo zaključili razpis za več kot 1.200 postelj za oskrbo starejših prek koncesij. Pripravljamo se na izvedbo novega razpisa v letošnjem letu še za 1.100 postelj. Na drugi strani imamo v proračunu za naslednji dve leti rezerviranih 30 milijonov evrov za izgradnjo državnih domov za starejše.

Hkrati smo pripravili tudi nastavke za naložbe v oskrbo starejših iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, a pogoj za to je izvedba reforme. Izvedli jo bomo prek zakona o dolgotrajni oskrbi, v katerem je posebna pozornost namenjena deinstitucionalizaciji oskrbe starejših.

Gre za sodobno usmeritev, s katero želimo starejšim zagotoviti, da čim dlje ostanejo doma. Tudi v Evropi vidijo to kot prihodnost. S kombinacijo vseh teh načinov oskrbe starejših imamo jasno vizijo, ki jo že izvajamo. Postavili bomo dostojanstven sistem, ki bo omogočal svobodno izbiro glede na potrebe starostnika in bo cenovno dostopen vsem, ki bodo storitve potrebovali.

Naše izhodišče ni, da je starost bolezen, ampak normalen del življenja. Mi pa moramo poskrbeti, da damo starejšim možnost, da si sami izberejo način življenja.

Kdaj pričakujete, da bo zakon potrjen na vladi?

Zakon o dolgotrajni oskrbi je zaveza v koalicijski pogodbi. Iz objektivnih razlogov, zaradi političnih pretresov in sprememb je bila njegova priprava morda malo bolj v ozadju. Naše strokovne delovne skupine ministrstva za delo in ministrstva za zdravje, ki je nosilec tega zakona, pa so rešitve pripravljale ves čas.

Obenem poteka tudi delo s socialnimi partnerji. Z novim ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem bom kmalu spregovoril o tem. Skupaj bova postavila novo časovnico zakona. Želim si, da bi do sprejema na vladi prišlo še letos.

"Med epidemijo se je pokazalo, da so številni domovi v popolnoma neprimernih prostorih, da so starejši v tri- ali štiriposteljnih sobah. Tam je fizično nemogoče preprečiti širjenje virusa." "Med epidemijo se je pokazalo, da so številni domovi v popolnoma neprimernih prostorih, da so starejši v tri- ali štiriposteljnih sobah. Tam je fizično nemogoče preprečiti širjenje virusa." Foto: Bojan Puhek

Ne le oskrba ostarelih, v Sloveniji je težava tudi zagotavljanje denarja za že tako nizke pokojnine. Je ustanovitev demografskega sklada, na katerega se bo preneslo upravljanje državnega premoženja in iz katerega se bodo sofinancirale pokojnine slovenskih upokojencev, prava rešitev ali bo šlo za še en milijardni peskovnik za vplivneže v politiki in državnem gospodarstvu?

Predlog zakona o demografskem skladu, kot ga imamo trenutno v proceduri v državnem zboru, je izjemno natančno določen koncept namenitve denarja za različne politike.

Menim, da je izredno dobrodošla njegova usmerjenost v pomoč pokojninski in nekaterim drugim blagajnam zaradi demografske slike, ki je v Sloveniji izrazito slaba. Konkretno imam v mislih družinsko politiko in politiko oskrbe starejših, kar bo pomagalo pri uravnoteženju primanjkljaja zaradi staranja prebivalstva.

Na ministrstvu za delo to pozdravljamo in komaj čakamo, da s temi sredstvi pomagamo vsem tem področjem.

Obstajajo kakšne varovalke, da se projekt ne bi sprevrgel v igrišče za ljudi, ki bodo hoteli krepiti svoj položaj?

Kot pravim, v zakonu je izjemno natančno določeno, kam in za katere namene se lahko denar namenja. Zakon je izjemno ciljno naravnan in to jemljem kot bistveno varovalko in zagotovilo, da bomo denar res lahko namensko uporabili za ta področja.

Tretji pokojninski steber, torej individualno varčevanje posameznikov za pokoj, pri nas praktično še ni zaživelo. Kako nameravate ljudi spodbuditu, da bodo sami bolje poskrbeli za svojo starost? Mogoče z davčnimi olajšavami?

Da, to je znana ideja. Vsekakor bomo morali ljudi nagovoriti medresorsko in jih motivirati, da se odločijo del svojih sredstev plemenititi v tretjem stebru. V NSi, kjer so me predlagali na mesto ministra, so predstavili predlog tristebrnega sistema še v času, ko so bili v opoziciji. Ta predlog predvideva spodbude za naložbe v tretji steber.

Ta tema zahteva premislek in sodelovanje celotne družbe, ne le politike. Kot družba moramo doseči dogovor, kako naprej.

Se lahko zgodi, da se boste že v svojem mandatu lotili podaljšanja delovne dobe?

Glede pokojninske reforme je bila leta 2016 sprejeta bela knjiga o pokojninah. V njej so vsa predvidevanja, kaj bi slovenski pokojninski sistem potreboval, da bi bil tudi po letih 2021 in 2022 vzdržen. Naša prizadevanja so usmerjena predvsem v podaljšanje delovne aktivnosti, pri čemer projektno sodelujemo z OECD in Evropsko komisijo. Mi bi radi na eni strani mlade čim prej pripeljali na trg dela, da se zaposlijo in plačujejo prispevke, kar je za pokojninsko blagajno najbolj važno. Na drugi strani želimo starejše spodbuditi, da ostanejo čim dlje zaposleni ter čim dlje plačujejo prispevke. Ob tem bomo poskrbeli tudi za večjo zaposljivost invalidov, ki imajo težave pri pridobitvi zaposlitve.

S tem bomo zaokrožili en vidik tega pokojninskega področja. Obenem bomo postavili temelje za ukrepe, ki bodo morali iti v smeri podaljšanja delovne aktivnosti na druge načine, če ti ukrepi ne bodo zadostovali.

Če sva realna, lahko mi v tem preostalem dobrem letu postavimo dobre temelje oziroma začrtamo smer bodočega izboljšanja pokojninskega sistema. Časovno pa bomo ob vseh izzivih, predvsem mislim na predsedovanje svetu EU v drugi polovici leta, težko izvedli neke večje spremembe. To dejansko niti še ni potrebno, nastavljamo pa temelje, da se bo spremembe lahko izvedlo.

Stari ste 42 let. Pri katerih letih pričakujete, da se boste lahko upokojili?

Če se ne bi nič spremenilo, bi glede na zdajšnjo ureditev pogoje za starostno pokojnino dosegel nekje čez 25 let. 40 let delovne dobe, če jih ne bi nič prekinil, pa bi dosegel pri 67 letih.

Ampak zelo verjetno se bo veliko spremenilo.

Najverjetneje res. Osebno sem bolj pristaš iskanja odgovorov na to demografsko sliko v več smereh, ne le zgolj v spremembah pokojninskega sistema. Morali bi namreč vlagati tudi v družinsko politiko v najširšem smislu, torej v stanovanja in delovna mesta za mlade. To bi mladim omogočilo, da bi ostajali v Sloveniji in ne bi bežali v tujino, da bi tukaj plačevali prispevke in poganjali razvoj države.

Vlagati bi morali tudi v bolj odziven trg dela. Ob razvoju tehnologije in digitalizacije, kar je epidemija še pospešila, moramo tudi starejšim na trgu dela, ki so varovana kategorija, omogočiti podaljšanje delovne aktivnosti. Pod to spada tudi, da se lahko odločijo za delo s krajšim delovnim časom ali pa za neke vrste mentorstvo, s čimer dobijo nek nov smisel in motivacijo, hkrati pa tako spodbujamo medgeneracijski dialog in vzpostavimo ugodno klimo za prihodnost znotraj podjetja.

V okviru odzivnosti trga dela vidim rešitve v prilagajanju posameznikom v različnih obdobjih njihovega življenja. Potrebe se namreč glede na starost razlikujejo.

Dotakniva se še razmer v vladi. Bi bila potrebna njena rekonstrukcija?

Če ste me vprašali kot podpredsednika Nove Slovenije – krščanskih demokratov, lahko rečem, da lahko mi v tej vladi svoj program zelo dobro uveljavljamo in izpolnjujemo. Naše glavne usmeritve in teme so vsem dostopno javno zdravstvo, odzivno in delujoče gospodarstvo ter vrednote neke solidarnosti in strpnosti v družbi.

Glede na politično dogajanje, predvsem mislim na spremembe v stranki DeSUS in vse, kar smo doživeli po uspešno prestanem glasovanju o nezaupnici v DZ, bo treba uveljaviti določene spremembe. Morebitne spremembe v vladni ekipi so zlasti odgovornost predsednika vlade in koalicijskih partnerjev. Verjamem v dogovore, da se sestavi optimalno ekipo, da bomo tudi v drugem polčasu, če se smem tako izraziti, te naše prioritete iz koalicijske pogodbe uspešno izvajali.

Lahko mogoče bolj konkretno poveste, kje vi vidite potrebo po zamenjavi ministrov?

Jaz sem predvsem osredotočen na svoj resor, v katerem imam toliko izzivov, da preostalih resorjev niti ne bi hotel ocenjevati. Kot rečeno, je zlasti na predsedniku vlade in koalicijskih partnerjih, med katerimi je tudi NSi, da ocenijo morebitne potrebne spremembe in da bo potem sestavljena optimalna ekipa, ki bo lahko izvedla še ta drugi polčas vladne zgodbe.

"Če se ne bi nič spremenilo, bi glede na zdajšnjo ureditev pogoje za starostno pokojnino dosegel nekje čez 25 let. 40 let delovne dobe, če jih ne bi nič prekinil, pa bi dosegel pri 67 letih." "Če se ne bi nič spremenilo, bi glede na zdajšnjo ureditev pogoje za starostno pokojnino dosegel nekje čez 25 let. 40 let delovne dobe, če jih ne bi nič prekinil, pa bi dosegel pri 67 letih." Foto: Bojan Puhek

Nekatere močno razburjajo zapisi predsednika vlade na družbenem omrežju Twitter. Kako jih vidite vi?

Sam nisem zelo vešč uporabe Twitterja. Tudi na drugih omrežjih se trudim, vendar so drugi kolegi v vladi in tudi v moji stranki bolj uspešni v njihovi uporabi. Vidim številne prednosti tega. Če me spremljate, vidite, da je moja usmeritev in tudi usmeritev NSi povezovalnost, iskanje skupnih točk, strpnost in dialog.

Verjetno bi se sam glede marsikaterega zapisa odločil drugače, ampak hkrati ima vsak v Sloveniji tudi svobodo misli in govora. Te vrednote so temeljne. Dokler ne posežeš v svobodo drugega, moramo imeti kar močna stališča, da se svoboda govora ohrani.

Kako pa novoslovenski ministri sodelujete z notranjim ministrom Alešem Hojsom, ki je bil nekoč vaš član, a je nato prestopil k SDS, saj se ni več strinjal s politiko stranke?

Moram reči, da so, ne samo kolega Hojs, ampak tudi preostali v vladni ekipi, zelo predani in motivirani. Tudi predsednik vlade je izjemno pozoren na to, da ekipa deluje. To je bilo eno mojih največjih pozitivnih presenečenj. Z vsemi res dobro sodelujemo, tudi medresorske in strokovne skupine.

Kar zadeva odnose, pa v vladi ni priložnosti za osebne zamere. V ospredju je predvsem odločenost in jasen cilj, da nekaj skupaj premaknemo. Tudi s kolegom Hojsom zelo dobro sodelujemo.

Na levici vladi očitajo avtoritarnost, strahovlado, poskuse utišanja medijev, celo fašistično politiko. Kako odgovarjate na to?

Predvsem z dejanji in s svojo držo. Kdor me pozna in spremlja tudi preostale ministre NSi, vidi dejanja. Mi predvsem odgovarjamo z delom in rezultati, ki se bodo dolgoročno občutili, v kar sem se prepričal na svojih terenskih obiskih po Sloveniji. S tem, ko smo glas tihe večine, ki se preživlja z delom lastnih rok, odgovarjamo na takšne obtožbe.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 29
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin