Torek, 11. 12. 2018, 16.02
5 let, 4 mesece
Ukinitev NIOSB: "Nemoralna politična potegavščina" Cerarja in Kolar Celarčeve" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,04
32
Vlada Mira Cerarja je NIOSB ustanovila decembra lani. Novi zdravstveni minister Samo Fakin je danes napovedal, da bo vladi predlagal ukinitev omenjenega inštituta.
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki po današnji odločitvi zdravstvenega ministra Sama Fakina odhaja v zgodovino, je po besedah imunologa Alojza Ihana nemoralna politična potegavščina nekdanjega premierja Mira Cerarja in nekdanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Kardiolog Blaž Mrevlje medtem opozarja, da je NIOSB, ki v resnici nikoli ni zaživel, v enem letu zahteval veliko denarja in najverjetneje po nepotrebnem terjal tudi eno človeško življenje.
Specialist klinične mikrobiologije Alojz Ihan poudarja, da je bila današnja odločitev zdravstvenega ministra Sama Fakina o ukinitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) in ponovnem zagonu programa otroške srčne kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pričakovana.
Kot pravi Ihan, je bila usoda NIOSB zapečatena že julija letos, ko so v kliničnem centru sklicali novinarsko konferenco s sporočilom, da se delo z otroki v UKC Ljubljana odvija odlično: "To je pomenilo, da UKC ne želi ostati brez programa otroške srčne kirurgije, še manj pa brez otroške kardiološke in intenzivne enote, ki sta vpeti v delo celotne pediatrične klinike, ne le kardiokirurgije."
NIOSB kot "nemoralna politična potegavščina" nekdanjega premierja in ministrice
Ko se v Sloveniji zgodi upor na lokalni ravni, je zadeva v kombinaciji s šibko in nekompetentno državno politiko končana, pravi Ihan, ta sicer NIOSB vidi predvsem kot "nemoralno politično potegavščino" nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja in nekdanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, ki sta z omenjenim projektom kupovala politični mir pred volitvami.
Specialist klinične mikrobiologije Alojz Ihan poudarja, da na projekt NIOSB gleda predvsem kot na "nemoralno politično potegavščino" nekdanjega premierja Mira Cerarja in nekdanje zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc.
Po besedah Ihana je to razvidno tudi iz povsem mlahavega načina izvedbe projekta: "Če bi nekdanji premier in ministrica mislila resno, bi se soočila z dejstvom, da je za vzpostavitev povsem nove, superspecialistične kirurške klinike potrebno nekajletno vnaprejšnje načrtovanje ter angažiranje več desetin izkušenih strokovnjakov in desetine milijonov finančnih sredstev."
Kot poudarja imunolog, politiki očitno že od vsega začetka ni šlo za otroke. "Stranski učinki potegavščine, od dodatnega sesutja stroke do ogrožanja otrok, se politiki očitno niso zdeli pretirana cena za kupljen politični mir," meni Ihan.
Ihan: V UKC Ljubljana so že od začetka pasivno nasprotovali NIOSB
Nesoglasja in nasprotovanja med vodstvi inštituta in UKC Ljubljana je bilo v javnosti mogoče zaznati že od ustanovitve NIOSB. Kot poudarja Ihan, so bili v ljubljanskem kliničnem centru zgroženi, da je načrt za nekaj tako velikega, kot je nova otroška kardiokirurgija, "praktično čez noč amatersko oblikovalo nekaj uradnikov na ministrstvu za zdravje".
"Usoda NIOSB je tipičen brodolom kratkovidne politične oblasti pri trku v lokalne čeri," pojasnjuje Alojz Ihan.
Čeprav odkritega upora ni bilo, so v UKC Ljubljana so po njegovih besedah projektu, ki sicer tudi v najbolj idealnih razmerah ni bil uresničljiv, pasivno nasprotovali že od začetka. "To nasprotovanje je izviralo iz težav, ki bi jih realizacija NIOSB povzročila v UKC, ali pa tudi iz zavedanja, da tako veliki projekti ne nastanejo čez noč oziroma iz ene tiskovne konference in ene pisarne z računalnikom."
Nemajhen del odpora je izviral tudi iz nejevolje, da si država dovoli tako neposredno posegati v konkretne lokalne zadeve, razlaga Ihan: "Slovenci smo se skozi zgodovino naučili prepuščati državne odločitve oblastnim vrhovom, hkrati pa smo se izmojstrili v tem, kako v svojih rokah obdržati lokalne zadeve. Usoda NIOSB je značilen brodolom kratkovidne politične oblasti pri trku v lokalne čeri."
"UKC mora zdaj urediti stvari, ki so že desetletje kriminalno neurejene"
Na vprašanje, kako gleda na rešitev programa otroške srčne kirurgije, na katero zdaj stavijo v UKC Ljubljana, Ihan odgovarja, da morajo zdaj tudi v ljubljanski bolnišnici opraviti svoj del naloge ter izpolniti svojo človeško, moralno in strokovno zavezo. "Če se je UKC odločil, da je NIOSB mrtev, mora zdaj urediti stvari, ki so že desetletje kriminalno neurejene. Tega ni mogoče doseči s trapastimi sporočili za javnost, da je za otroke najboljše poskrbljeno. Temu zaradi slabih izkušenj nihče več ne verjame," meni Ihan.
"Če se je UKC odločil, da je NIOSB mrtev, mora zdaj urediti stvari, ki so že desetletje kriminalno neurejene," poudarja Alojz Ihan. Na fotografiji generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder.
Vodstvo UKC Ljubljana mora po njegovih besedah čimprej stopiti pred javnost ter z imeni in priimki povedati, kdo je otroški srčni kirurg, ki bo vodil, poosebljal in ki bo nosil odgovornost za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Kot poudarja, morajo pojasniti tudi, kateri interventni kardiologi bodo vsak dan na voljo za nujne intervencije ter kateri kardiologi bodo vsak dan opravljali vizite in bodo na voljo staršem za posvete o stanju njihovih otrok.
"UKC mora vsako polletje o stanju na otroški srčni kirurgiji javnosti posredovati prepričljivo poročilo s podatki o zaposlenih in o opravljenih posegih. Slabe izkušnje zahtevajo pozitivne signale, zato bo brez enostavnih in konkretnih informacij zanesljivo šlo samo še navzdol," je prepričan Ihan.
Mrevlje: NIOSB je pogoltnil veliko denarja in terjal eno človeško življenje
Interventni kardiolog Blaž Mrevlje poudarja, da je NIOSB v enem letu delovanja pogoltnil veliko denarja in terjal eno človeško življenje, najverjetneje po nepotrebnem.
Interventni kardiolog Blaž Mrevlje medtem poudarja, da je bil NIOSB "katastrofalna napaka" že od vsega začetka. "Kaj je bil v resnici pravi namen tega slamnatega inštituta, verjetno ne bomo vedeli nikoli. Glede na to, da je imela vmes prste Milojka Kolar Celarc, ki je sicer znana po zaščiti kriminala in korupcije v zdravstvu, verjetno v ozadju ni bilo nič dobrega," meni Mrevlje in dodaja, da je bil NIOSB samo obvod za plačevanje dragih kirurgov iz tujine.
Po njegovih besedah je NIOSB vse od svoje ustanovitve znotraj UKC Ljubljana veljal za tujek: "NIOSB je v enem letu pogoltnil veliko denarja, terjal je eno človeško življenje, najverjetneje po nepotrebnem. Tisti, ki so nas vse leto prepričevali, kako je vse v redu, da so otroci varni in nam obljubljali, da bo inštitut dejansko začel delovati, bi morali za to sramoto odgovarjati. To se seveda ne bo zgodilo."
Prave in celostne rešitve problematike po besedah Mrevljeta še dolgo ne bo. Kot poudarja interventni kardiolog, je namreč težava otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana prisotna že najmanj deset let: "Vzpostavljajo se zametki nove ekipe, kar je dobro. Prav tako je prav, da bodo program izvajali v UKC Ljubljana. Ne glede na številne druge težave je UKC Ljubljana še vedno glavna univerzitetna bolnišnica v državi in si kot taka ne more privoščiti, da nekega tako velikega programa nima oziroma zanj ne zna poiskati rešitve."
Mrevlje upa, da bo v ljubljanskem kliničnem centru tokrat prevladal razum in da bodo odgovorni zavoljo otrok tokrat zadevo izpeljali pravilno. "Glavna težava UKC je korupcija, ki duši vse, od stroke do znanosti in vrhunskosti. Upam, da bo na tem področju, kjer klasične korupcije ni oziroma je prostora zanjo zelo malo, vendarle enkrat uspelo," dodaja Mrevlje.
Kdo je v UKC Ljubljana do zdaj zdravil otroke s prirojenimi srčnimi boleznimi?
Ob tem se postavlja vprašanje, kdo vse je od konca leta 2017, ko je Cerarjeva vlada ustanovila NIOSB, v ljubljanski bolnišnici zdravil otroke s prirojenimi srčnimi napakami. V službi za odnose z javnostmi v UKC Ljubljana pojasnjujejo, da so tuji zdravniki iz ZDA in Španije, ki jih je v Slovenijo pripeljal NIOSB, v UKC Ljubljana operirali do avgusta letos.
Kot poudarjajo, je UKC Ljubljana pri operacijah otrok, ki so jih na povabilo NIOSB izvedli španski in ameriški zdravniki, pomenil samo podporo. Strokovni svet UKC je tovrstne posege v okviru NIOSB nato ustavil. Spomnimo, da je avgusta letos v UKC Ljubljana nenadoma umrla deklica, ki so jo v sklopu NIOSB operirali tuji otroški srčni kardiologi.
V UKC Ljubljana otroke na oddelku otroške srčne kirurgije trenutno zdravi tudi slovenski kirurg, ki se je pred kratkim vrnil v Ljubljano.
V UKC Ljubljana pojasnjujejo, da otroke na oddelku otroške srčne kirurgije v Ljubljani zdaj zdravi slovenski kirurg, ki se je pred kratkim vrnil v Ljubljano. Ljubljanska bolnišnica hkrati redno sodeluje z otroškimi srčnimi kardiologi iz praške bolnišnice Motol, na področju intenzivne otroške terapije pa ima pogodbo sklenjeno s hrvaškimi zdravniki z Reke.
Slovenski kirurg manjše operacije izvaja samostojno, zahtevnejše posege pa pod nadzorom čeških kirurgov. Otroke, ki potrebujejo zahtevnejše operacije, v UKC Ljubljana pošiljajo v prej omenjeno bolnišnico v Pragi, v primeru izjemno zahtevnih posegov pa tudi v ZDA in k izraelskemu kirurgu Davidu Mischalyju, ki v Ljubljani operiral med letoma 2007 in 2014. Poleg tega sodelujejo tudi s slovenskim kardiologom, ki živi v Španiji, še dodajajo.
V UKC Ljubljana so v obdobju od 1. januarja do 10. decembra letos zabeležili 94 operacij prirojenih srčnih napak, skupaj je bilo operiranih 88 bolnikov. V Ljubljani so operirali 68 bolnikov, od tega štiri odrasle. V tujino so na operacijo poslali 20 bolnikov, kar predstavlja 22,7 odstotka vseh operiranih pacientov. Umrljivost v Ljubljani za zdaj znaša 2,9 odstotka, v programu pa 2,3 odstotka.
Lani so v ljubljanskem kliničnem centru zabeležili 121 tovrstnih operacij, skupaj je bilo operiranih 111 bolnikov. Petinosemdeset bolnikov so operirali v Ljubljani, od tega 13 odraslih. Šestindvajset bolnikov so operirali na tujem, kar predstavlja 23,4 odstotka vseh operiranih pacientov v programu. Umrljivosti v Ljubljani lani niso zabeležili, na ravni programa pa je znašala en odstotek. Ob tem je treba upoštevati, da v UKC Ljubljana paciente z zahtevnejšimi posegi pošiljajo na zdravljenje v tujino.
32