Torek, 28. 3. 2023, 14.27
1 leto, 7 mesecev
Iniciativa Glas ljudstva predstavila zakonski paket za ustavitev rušenja javnega zdravstva
Civilna iniciativa Glas ljudstva je na današnji novinarski konferenci predstavila zakonski paket za ustavitev rušenja javnega zdravstva. Zakonsko pobudo so predali poslanskim skupinam, v naslednjih tednih pa bodo o njej organizirali še javno razpravo in protestni shod, ki se bo ustavil tudi pred ministrstvom za zdravje.
Član iniciative in nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je dejal, da je ministrstvo za zdravje doslej pripravilo le en ukrep, s katerim neposredno naslavlja sedanjo krizo v zdravju. To je zakon za stabilizacijo zdravstva, preostale ukrepe je Keber označil za "mešanje megle".
Ob tem je navedel, da je konec leta 2022 v primerjavi z letom prej na pregled čakalo 40 tisoč bolnikov več, skupaj kar 120 tisoč. Po Kebrovih besedah je treba to delno pripisati posledicam epidemije covid-19, vendar se je lani tudi zmanjšalo število storitev, saj so v javnih bolnišnicah obravnavali 15 tisoč bolnikov manj, medtem pa so jih zasebniki obravnavali tri tisoč več. V javnem sektorju je bilo nadalje opravljenih 60 tisoč manj prvih pregledov, pri zasebnikih pa 27 tisoč več, je med drugim naštel Keber.
Predstavili novele treh zakonov
V iniciativi so zato spisali novele treh zakonov, z dvema od njih želijo odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestiti s pravičnejšim sistemom, ki so ga nedavno uvedli tudi v Franciji. Ob tem je navedel, da je Slovenija po mednarodnih primerjavah trenutno šele na 86. mestu po indeksu pravičnosti zdravstvenega zavarovanja, saj tisti z najnižjimi dohodki v odstotkih plačujejo trikrat več kot tisti z najvišjimi dohodki.
Z zakonsko pobudo želijo uvesti kombinirani francoski model, ki se zgleduje po tako imenovanem Beveridgeevem in je po mednarodnih primerjavah najboljši. Keber je navedel, da bi po predlogu 99 odstotkov upokojencev plačevalo manj od zdajšnje premije dopolnilnega zavarovanja, manj bo plačevalo tudi 89 odstotkov zaposlenih, saj da ukrep uvaja sorazmerno obdavčitev.
S tretjim zakonom o nujnih ukrepih pa želijo v iniciativi zagotoviti stabilnost zdravstvenega sistema, na način, da se dodatna sredstva, namenjena zdravstvu, usmerijo v porabo za najbolj nujne posege, za prve preglede in za tiste, ki so najbolj ranljivi ali rizični, je pobudo predstavila članica iniciative Katarina Rotar.
Ustaviti želijo kadrovsko plenjenje po javnih zavodih
S pobudo želijo ustaviti kadrovsko plenjenje po javnih zavodih, ki so trenutno dojeti kot kadrovski bazen za koncesionarje in zasebnike, ter sprožiti pripravo nove koncesijske pogodbe, ki bo dopuščala manj manipulacij in izigravanja, je med drugim dejala Rotarjeva.
Član iniciative Jaša Jenull je ob tem poudaril, da gre za osnutke zakonov, ki so jih sicer pripravili na podlagi razpoložljivih informacij in s sodelovanjem stroke in deležnikov v zdravstvenem sistemu, vendar njihovo pripravo razumejo kot odprt proces, v katerem si želijo dopolnitve javnosti.
Poslanci koalicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice so se članom iniciative zahvalili za njihov angažma in konstruktivne predloge. Tamara Kozlovič (Svoboda) je dejala, da bodo v sodelovanju z iniciativo in drugimi strokovnjaki lahko pripravili reformo in "nastavili pot javnemu zdravstvu". Damijan Zrim (SD) je dejal, da se koalicija sestaja vsak četrtek in spremlja zakonodajo, ki jo pripravljajo na ministrstvu. Dodal je, da so vrata poslanske skupine SD za iniciativo vedno odprta. Miha Kordiš (Levica) pa je menil, da je najbolj žgoča točka javne razprave na področju zdravstva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, to vprašanje pa bodo po koalicijski časovnici odprli v aprilu in "konceptualno načeloma zaprli še pred koncem poletja".
19