Glas ljudstva: Skrita reforma zdravstvenega sistema že poteka

Pravijo, da je primer Studia R, ki je kot posledica uredbe o neomejenem financiranju koncesionarskih storitev v preteklih letih potrojil obseg svojega delovanja in iz javnih zdravstvenih domov zvabil kar šest zdravnikov (od tega štiri iz ZD Ljubljana), prvovrsten pokazatelj trenutne skrite reforme.

Novice V ZD Polje še sedma ambulanta za neopredeljene paciente v Ljubljani

Šolski primer prepletenosti poslovnih interesov, dobičkov in privatnih stikov?

Po njihovem mnenju je razkritje Studia R ključno zato, ker "njegov lastnik ni zgolj navaden samostojni zdravnik, ki bi opravljal svojo individualno prakso, temveč podjetnik in pravnik Gorazd Perenič, čigar podjetje je opravljalo pravno svetovanje za Muževičev sindikat Praktik.um".

"Ključne točke 'skrite reforme' so: Sindikat Praktik.um s podporo Pereničevih pravnih nasvetov pri ministrstvu lobira za odpravo omejitev financiranja. Ministrstvo za zdravje, na katerem je med drugim zaposlena tudi Pereničeva soproga, te predloge podpre. Perenič investira v koncesionarstvo, Muževič mu osebno pomaga pri novačenju zdravnikov iz zdravstvenih domov s poudarkom na mladih zdravnikih. Minister Loredan pa medtem javno pozornost preusmerja na korupcijo, transparentnost ZZZS in iskanje individualne krivde posameznih vodij zdravstvenih domov," so zapisali v sporočilu za javnost. 

In dodali: "To je šolski primer prepletenosti poslovnih interesov, dobičkov in privatnih stikov, ki naš zdravstveni sistem iz ozadja vodijo že desetletja in ki so nas načrtno pripeljali do trenutnega kriznega stanja. Zakaj? Ker je, skladno z 'doktrino šoka', kriza najboljša podlaga za še dodatno pospeševanje profitno usmerjene privatizacije zdravstva z ukrepi, kot so na primer preplačane 'ambulante za neopredeljene', ki rušijo redno delovanje in plačna razmerja zdravstvenih domov."

Združenje Glas ljudstva je na novinarski konferenci razkrilo nove ugotovitve o vzrokih za rušenje in krizo slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Foto: STA/Katja Kodba

Če vlada ne bo pripravila svojih zakonskih predlogov, jih bodo prisiljeni oblikovati sami

Če ima minister resnično namen okrepiti javni sektor in izenačiti obveznosti koncesionarjev z javnimi zdravniki, bi bilo po njihovem mnenju "že včeraj prepozno, da s tem ciljem jasno in nedvoumno seznani tudi širšo javnost in predvsem zdravnike, ki se trenutno odločajo, ali bodo vztrajali v javnem sistemu, ki ga država nujno potrebuje, ali bodo sledili mamljivim obljubam dobičkaželjnih podjetnikov koncesionarjev". 

"Če pa vlada ne bo v najkrajšem času pripravila svojih zakonskih predlogov, jih bomo prisiljeni v civilni družbi oblikovati sami.
Situacija je preveč resna, da bi njeno reševanje prepuščali tistim, ki si od razpada javnega zdravstva obetajo bajne dobičke in tako kot delodajalec ministra Loredana (dr. Bitenc) že zdaj s presežkom denarja za javno zdravstvo gradijo privatne zdravstvene centre in zdravstveno oskrbovana stanovanja za elito, ki bodo stala na pogorišču našega javnega zdravstva," so sklenili.

"Gre za prelaganje odgovornosti in nevoščljivost"

Predsednik Sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič in direktorica zasebne ordinacije s koncesijo Studio R Ameli Randelj sta se ločeno, a oba kritično odzvala na navedbe iniciative Glas ljudstva in zavrnila očitke. Med drugim menita, da gre pri kritikah koncesionarskega sistema za prelaganje odgovornosti in nevoščljivost, so zapisali pri STA.

V Studiu R so v sporočilu za javnost, pod katerega je podpisana direktorica Ameli Randelj, zapisali, da je očitno, "da se želi s spodbujanjem nevoščljivosti in zavajajočim prikazovanjem podatkov prikriti lastno dolgoletno slabo delo in zaslužkarstvo na škodo pacientov".

Različni poznavalci so po njihovih navedbah desetletja zasedali visoke položaje v javnem zdravstvu, prejemali visoke javne plače, svojega dela pa niso opravljali dobro ter so se raje posvečali zasebnim zaslužkom in osebni promociji: "Javno zdravstvo, za katerega vodenje in razvoj so bili plačani, pa je vmes nezadržno propadalo."

Navedli so, da so v lanskem letu, ko "so vsi uradno zavračali paciente", slednje ves čas sprejemali brez omejitev, in jih tako dodatno opredelili 6.065.

Muževič je v odzivu za medije danes povedal, da je posredovanje zaposlitvenih oglasov prek sindikata običajna praksa, ne glede na to, ali gre za oglase zdravstvenih domov ali zasebnikov. Odhodi zdravnikov iz javnega zdravstva k zasebnikom so po njegovih besedah v zadnjih letih problem predvsem v ZD Ljubljana, od koder zdravniki po njegovih besedah večinoma odhajajo zaradi vodstva.

Tako denimo ne razpolaga s podatkom, da bi se kateri od zdravnikov iz ZD Kamnik ali Kranj, ki sta blizu ordinacije Studia R v Komendi, odzval na oglas, so se pa nanj odzvali zdravniki ZD Ljubljana. Poudaril je, da zagovarja severnoevropski zdravstveni sistem, kjer imajo ljudje prosto, brezplačno dostopnost do zdravnika, ne glede na to, ali gre za javni zdravstveni zavod ali za koncesionarja.

"Medtem ko je tem teoretikom zarote skupno samo to, da mora iti za javni zavod, pa tudi če v njem ni enega zdravnika, bolniki pa naj se znajdejo sami po svoje," je dodal.

Mnenja Erik Brecelj: Zame je to človek, ki ga ne želim ne srečati ne videti

Novice Na desettisoče Madridčanov proti razprodaji javnega zdravstva