Sreda, 12. 1. 2022, 22.22
2 leti, 9 mesecev
Grožnje, zavajanja in neodgovorjena vprašanja: kaj bo sklenil sodni svet?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,03
41
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v odzivu na stališče sodnega sveta med drugim zapisal, da so podatki o izobrazbi sodnikov, torej tudi o Masleševi diplomi, zaupne narave.
Sodni svet bo danes obravnaval pojasnilo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše in groženj novinarjem s tožbami. To točko dnevnega reda bi morali obravnavati že prejšnji teden, vendar so, uradno zaradi poslabšanja epidemioloških razmer, sejo preložili na danes in se odločili, da jo izvedejo prek videokonference.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič se je na stališče sodnega sveta o neprimernosti komuniciranja vrhovnega sodišča glede diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše odzval z izgovorom, da je bila na Twitterju objavljena izjava Masleše, "kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno", pri čemer ni omenil, da se je vrhovno sodišče po elektronski pošti, kjer ni omejitve znakov, enako odzvalo na vprašanja našega spletnega portala.
Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.
— Vrhovno sodišče Republike Slovenije (@vrhovno) December 6, 2021
Na naše vprašanje, kako s tega vidika komentirajo Florjančičev odziv, so nam iz sodnega sveta pojasnili, da se bodo po seznanitvi na seji člani sodnega sveta odločili, ali bodo v zvezi s tem sprejeli morebitno stališče. Dodali so, da so seje sodnega sveta skladno s poslovnikom praviloma zaprte za javnost, kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev na seji.
Član sodnega sveta tudi Maslešev odvetnik
Kot smo že poročali na Siol.net, je član sodnega sveta tudi Emil Zakonjšek, sicer odvetnik Branka Masleše. Sodeloval je tudi na seji sodnega sveta, na kateri so razpravljali o odzivu vrhovnega sodišča na novinarska vprašanja o diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše.
"Po seznanitvi z medijskimi objavami s področja pravosodja je sodni svet sklenil, da je potreben zgolj odziv na novinarsko vprašanje o objavi prek računa Vrhovnega sodišča RS na Twitterju z dne 6. 12. 2021, kar je obravnaval pri točki 15. i dnevnega reda in v tej zvezi sprejel sklep, s katerim ste seznanjeni in o katerem ste na Siol.net že poročali. O preverjanju izobrazbe vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše sodni svet na deveti seji ni razpravljal, zato tudi niso nastopile okoliščine, ki bi vzbujale dvom o morebitni nepristranskosti člana in narekovale podajo predloga za izločitev," so nam sporočili iz sodnega sveta.
Ključna vprašanja, na katera še vedno ni odgovora
Medtem javnost še vedno ni dobila odgovorov na naslednja vprašanja glede Masleševe izobrazbe:
- Zakaj na diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki jo je objavilo vrhovno sodišče, ni nobenega pečata?
- Katere obveznosti je moral gospod Masleša izpolniti, da se mu je priznal pravosodni izpit?
- Ali je del teh obveznosti opravil tudi v okviru služenja vojaškega roka? Če da, katere?
Zakon iz SRS določal dve leti pripravništva
Spletni portal prava.si je objavil zakon iz nekdanje Socialistične republike Slovenije, v katerem je zapisano, da smejo pravosodni izpit opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču.
Masleša je namreč pravosodni izpit, enako kot diplomo, opravil v Sarajevu, in sicer manj kot leto dni po koncu študija.
Še ena velika afera v slovenskem sodstvu?
Sodni svet pa se medtem noče opredeliti do pravosodnega izpita višje sodnice Jaše Jasminke Trklja, ki ga je opravila leta 1987 v Sarajevu, in sodbe slovenskega vrhovnega sodišča iz leta 2020, po kateri je s pravniškim državnim izpitom izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. "Gre za očitke, ki so pomembni, ne kot konkreten primer, ampak ker zaradi zanimanja javnosti vplivajo na zaupanje v pravosodje. Zato je treba zadevo razjasniti," pa pravijo na ministrstvu za pravosodje.
41