SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Je to nova velika afera v slovenskem sodstvu?

10

termometer

Jaša Jasminka Trklja | Primer sodnice Jaše Jasminke Trklja se razlikuje od primera Branka Masleše v tem, da je Masleša postal sodnik v isti državi, v kateri je opravil pravosodni izpit, torej v SFRJ, sodnica Jaša Jasminka Trklja, pa je pravosodni izpit opravila v eni državi, torej SFRJ, sodnica pa je postala 19 let pozneje v eni drugi državi, in sicer Sloveniji. | Foto: STA
Primer sodnice Jaše Jasminke Trklja se razlikuje od primera Branka Masleše v tem, da je Masleša postal sodnik v isti državi, v kateri je opravil pravosodni izpit, torej v SFRJ, sodnica Jaša Jasminka Trklja, pa je pravosodni izpit opravila v eni državi, torej SFRJ, sodnica pa je postala 19 let pozneje v eni drugi državi, in sicer Sloveniji. Foto: STA

Sodni svet se ne želi opredeliti do pravosodnega izpita višje sodnice Jaše Jasminke Trklja, ki ga je opravila leta 1987 v Sarajevu, in sodbe slovenskega vrhovnega sodišča iz leta 2020, po kateri je s pravniškim državnim izpitom izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. "Gre za očitke, ki so pomembni, ne kot konkreten primer, ampak ker zaradi zanimanja javnosti vplivajo na zaupanje v pravosodje. Zato je treba zadevo razjasniti," pa pravijo na ministrstvu za pravosodje.

Višja sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani Jaša Jasminka Trklja je pravosodni izpit opravila leta 1987 v Sarajevu, sodnica pa je na predlog sodnega sveta, ki ga je takrat vodil zdajšnji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, postala leta 2006. Pravosodni izpit je torej opravila v eni državi, nekdanji SFRJ, sodnica pa je postala v neki drugi državi, in sicer samostojni Sloveniji.

Sodni svet je takrat pod vodstvom Pogačnika tudi zavzel stališče, da Trklja izpolnjuje vse pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo.

A zadeva je kljub temu zanimiva, ker iz sodbe vrhovnega sodišča leta 2020 med drugim izhaja, da zakon o pravniškem državnem izpitu ne določa, da se v Sloveniji priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. Kot še piše v sodbi, je s pravniškim državnim izpitom izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ.

Masleša | Foto: Twitter Foto: Twitter

Sodni svet: Ne vodimo postopkov, v okviru katerih bi morali zavzeti stališče

"Sodni svet v tem trenutku ne vodi nobenih postopkov glede preverjanja veljavnosti pravosodnega izpita sodnice Jasminke Jaše Trklja, v okviru katerih bi moral zavzeti stališče do sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 116/2020, na katerega se sklicujete. Sodni svet, ki je v letu 2006 odločal v razpisnem postopku za sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani na 39. seji 7. 9. 2006, je zavzel stališče, da je pravniški državni izpit, ki ga je opravila kandidatka Jasminka Jaša Trklja, veljaven," so nam v sodnem svetu odgovorili na vprašanje, kako z vidika pravosodnega izpita omenjene sodnice komentirajo zgornjo sodbo.

Z vprašanji smo vztrajali in sodni svet znova prosili, ali se lahko opredeli do sodbe in pravosodnega izpita sodnice. "V zvezi z vašim vprašanjem dodajamo še, da Sodni svet pri svojem odločanju upošteva relevantno sodno prakso in se do nje po potrebi opredeljuje v okviru konkretnih postopkov, ki jih vodi. Kot je že bilo pojasnjeno, pri Sodnem svetu ni uveden noben postopek, v katerem bi bilo sporno vprašanje veljavnosti pravniškega državnega izpita sodnice Jasminke Jaše Trklja," so zapisali.

"Gre za pomembne očitke, ki vplivajo na zaupanje  pravosodje"
"Ministrstvo za pravosodje sicer ni pristojno, da izvede kakšnekoli nadzore in postopke v zvezi s preverjanjem izpolnjevanja pogojev že imenovanih sodnikov. Preučujemo pa relevantne dostopne informacije, s čimer želimo prispevati k pravni razjasnitvi veljavne in nekdanje zakonodaje, ki spada v delokrog ministrstva. V okviru svojih pristojnosti tako pridobivamo informacije, saj gre za očitke, ki so pomembni, ne kot konkreten primer, ampak ker zaradi zanimanja javnosti vplivajo na zaupanje v pravosodje. Zato je treba zadevo razjasniti, vendar premišljeno in tako, da se ne prejudicira nobeno opredeljevanje glede nje," so nam sporočili z ministrstva za pravosodje.

V četrtek o Masleši in Florjančiču

Sodni svet bi sicer moral prejšnji teden obravnavati pojasnilo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše in groženj novinarjem s tožbami, a so, kot so pojasnili, zaradi poslabšanja epidemioloških razmer sejo preložili na ta četrtek. Opravili jo bodo prek videokonference.

Seje sodnega sveta zaprte za javnost

Na sodnem svetu pravijo, da so njihove seje skladno s poslovnikom praviloma zaprte za javnost, kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev na seji.

Kot smo že poročali, se je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič na stališče sodnega sveta o neprimernosti komuniciranja vrhovnega sodišča glede diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše odzval z izgovorom, da je bila na Twitterju objavljena izjava Masleše, "kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno", pri čemer ni omenil, da se je vrhovno sodišče po elektronski pošti, kjer ni omejitve znakov, enako odzvalo na vprašanja našega spletnega portala.

Ključna vprašanja, na katera še vedno ni odgovora

Medtem javnost še vedno ni dobila odgovorov na naslednja vprašanja glede Masleševe izobrazbe:
- Zakaj na diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki jo je objavilo vrhovno sodišče, ni nobenega pečata?
- Katere obveznosti je moral gospod Masleša izpolniti, da se mu je priznal pravosodni izpit?
- Ali je del teh obveznosti opravil tudi v okviru služenja vojaškega roka? Če da, katere?

Zakon iz SRS določal dve leti pripravništva

Spletni portal prava.si je medtem objavil zakon iz nekdanje Socialistične republike Slovenije, v katerem je zapisano, da smejo pravosodni izpit opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču. 

Masleša je namreč pravosodni izpit, enako kot diplomo, opravil v Sarajevu, in sicer manj kot leto dni po koncu študija. 

Masleša | Foto: Twitter Foto: Twitter

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin