Četrtek, 30. 11. 2023, 17.00
4 mesece, 4 tedne
Golob izpustil sejo: pravi, da vpliva na postopke nima
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,37
Premier Robert Golob se seje Knovsa ni udeležil.
Premierja Roberta Goloba danes ni bilo na sejo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. V njegovem kabinetu so pojasnili, da ni imel in nima vpliva na postopke, ki jih obravnava komisija, zato jih tudi ne more komentirati. "Na prejeto vabilo komisije se je zato opravičil," so še sporočili.
Predsednik parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj je na omrežju X sporočil, da se predsednik vlade Robert Golob ni udeležil seje komisije, in dodal, da Knovs nima pristojnosti odrediti prisilne privedbe. Pojasnil je še, da se je v postopku razgovorov pojavilo več razhajanj in dvomov glede vpliva predsednika vlade na aretacijo domnevnih vohunov, kar so želeli razčistiti v pogovoru z Golobom.
Kasneje je Žakelj za N1 pojasnil, da jih je Golob zgolj obvestil, da ni imel vpliva na postopek aretacij in da torej nima več česa povedati.
Predsednik Vlade R. Golob se ni udeležil današnje seje Knovs. Knovs nima pristojnosti, da odredi prisilno privedbo. V postopku razgovorov se je pojavilo več razhajanj in dvomov glede vpliva PV na aretacijo domnevnih vohunov, kar smo želeli razčistiti v pogovoru z njim.
— Janez Žakelj (@ZakeljJanez) November 30, 2023
Iz kabineta predsednika vlade so nato sporočili, da predsednik vlade spoštuje aktivnosti delovnih teles državnega zbora in učinkovito izvajanje zaupanih jim funkcij. "Nadzor komisije se nanaša na delovanje obveščevalnih in varnostnih služb. Ker predsednik vlade ni imel in nima vpliva na postopke, ki jih obravnava komisija, jih tudi ne more komentirati. Na prejeto vabilo komisije se je zato opravičil," so sporočili.
Goloba so na sejo povabili, da bi razčistili, ali je res vplival na odmevno aretacijo domnevnih ruskih vohunov 5. decembra leta 2022. Parlamentarna komisija naj bi namreč ugotovila, da se je zamik pri aretaciji brez dvoma zgodil. Direktor Sove Joško Kadivnik je na oktobrski seji članom komisije povedal, da je zamik na 5. december zahteval sam, nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav pa sta vztrajala pri tem, da ga je zahteval Golob.
Ker pa se, kot je v začetku novembra po seji komisije povedal Žakelj, izjave vseh udeležencev glede strokovnih razlogov za preložitev aretacije niso skladale, so člani komisije sklenili, da na naslednjo sejo povabijo tudi predsednika vlade Goloba.
Kaj se je dejansko dogajalo decembra lani?
Zaradi razkritij aretacije ruskih vohunov je sicer močno završalo v obveščevalni skupnosti, pa tudi v politiki, saj bi se Golob, če očitki držijo, neposredno vpletal v operativne aktivnosti organov pregona, s čimer pa bi kršil zakonodajo in bil zrel za ustavno obtožbo. Toda med tem razčiščevanjem je bilo po opozorilih več sogovornikov – med njimi državnega sekretarja v premierjevem kabinetu Vojka Volka v Spotkastu – razkritih več podrobnosti, ki škodujejo tako ugledu države kot sodnemu procesu proti obema vohunoma, ki že poteka za zaprtimi vrati.
Na to je Knovs opozorila tudi Sova, ki je izrazila pričakovanje, da bodo člani te komisije tajne podatke obravnavali skladno s predpisi. Osebe, ki so se s tajnimi podatki seznanile, jih lahko uporabljajo le za izvajanje svoje funkcije oziroma morajo biti razrešene dolžnosti varovanja tajnosti podatka, so poudarili in hkrati opozorili, da ne Bobnarjeva ne Lindav nista zaprosila za odvezo molčečnosti.
Zahtevo za odvezo molčečnosti Lindava je sicer podal Knovs, a je direktor Sove Kadivnik to zavrnil zaradi kazenskega postopka proti vohunoma. Po naših informacijah je bila proti osebam, ki so razkrivale tajne podatke, po uradni dolžnosti podana tudi kazenska ovadba.
Lindav je sicer zanikal, da bi razkril kakršnekoli tajne podatke, Bobnarjeva pa zagotavlja, da jih ni razkrila javnosti. Informacije, da naj bi Golob vplival na preložitev operacije, naj bi sicer Bobnarjeva podala na zaprtem delu oktobrske seje Knovsa, prva pa je po tem o aretaciji vohunov javno spregovorila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.
Golob naj bi glede na te informacije preložitev za 28. november predvidene aretacije zahteval zaradi "vpliva na referendume", ki so potekali dan prej, ker "naj bi skazili referendumsko zmago". Govora je bilo tudi o predvideni novinarski konferenci dan po aretaciji. A dejansko je informacija o aretaciji obeh vohunov v javnost prišla šele konec januarja letos – prva sta jo razkrila Siol.net in časnik Delo.
Kot je pojasnila tudi Sova oz. njen direktor, je bila aretacija dejansko izvedena 5. decembra lani in Kadivnik je res predlagal preložitev sprva predvidene akcije teden dni prej, kot je pojasnil sam pred Knovsom, iz operativno-taktičnih razlogov. Toda s tem so se morali strinjati in uskladiti vsi, ki sodelovali pri tej operaciji – tako policija, ki je izvedla akcijo, kot tudi tožilstvo. In so očitno tudi se.
Po naših informacijah je sodišče takrat izdalo odredbo za hišno preiskavo, ne za aretacijo – ta se je zgodila zaradi uspešno odkritih dokazov med to preiskavo. Poleg tega je ta sodna odredba predvidevala 17-dnevno obdobje za izvedbo preiskave in 28. november ni bil prvi mogoč datum. Naj bi pa eden od pogojev za preložitev akcije dejansko bil volilni proces v Sloveniji – a ne referendumska nedelja, ampak drugi krog lokalnih volitev, ki so bile 4. decembra.
Za to se je po naših informacijah Sova odločila zaradi mogočih povračilnih ukrepov Rusije po aretaciji. Rusija, ki je lani februarja izvedla napad na Ukrajino, članice Evropske unije pa so napadeni državi priskočile na pomoč, je izvedla že kar nekaj hekerskih napadov in možnost vpletanja oz. vnašanja negotovosti v volilni proces je bila realna, med drugim z lažnimi novicami in dezinformacijami.
Konec koncev je tudi ameriški kongres ugotovil vpletanje Rusije v predsedniške volitve v ZDA leta 2016, opozorila o namerah vmešavanja "zlonamernih akterjev" v volilne procese v okviru "hibridne vojne" pa se v EU vrstijo že vsaj od ruske zasedbe ukrajinskega Krima leta 2013.
In kot je sporočila Sova, so takoj po prijetju ruskih vohunov 5. decembra lani o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in mogočih posledičnih tveganjih pisno obvestili tudi zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, pa tudi Knovs in tedanjo notranjo ministrico. Premier naj bi bil torej o aretaciji vohunov obveščen šele neposredno po aretaciji – torej hkrati s Knovsom, ne prej.
Ponovimo pa, da če bi Golob res ukazal direktorju Sove, naj preloži "aretacijo" zaradi "poreferendumskega slavja", bi direktor Sove storil kaznivo dejanje. S tem bi se morala strinjati tako generalni direktor policije – to je bil tedaj prav Lidav – kot še pristojni tožilec, ki bi torej bila prav tako vpletena v kaznivo dejanje. O vsem verjetno obstajajo tudi določeni dokumenti, ki so seveda tajni, a je malo verjetno, da bi Kadivnik v razloge za preložitev operacije navedel "predlog predsednika vlade". Poleg tega so bili na dan aretacije o vsem skupaj obveščeni tudi člani Knovsa. Ne glede na vse je informacija o aretaciji prišla v javnost skoraj dva meseca kasneje. Akterji, ki so bili vsi obveščeni o dogajanju že sproti, pa so šele po skoraj letu dni začeli govoriti (in se "spraševati") o tem, kaj naj bi pisalo v tajnih ukazih. Vse bolj se poraja vprašanje, zakaj?
