Gluhi so jezikovna in kulturna manjšina s svojim lastnim jezikom

Zakon o uporabi SZJ je bil sprejet leta 2002, jezik pa je bil v slovensko ustavo vpisan šele junija 2021. In čeprav zakon govori o priznanju, razvoju ter standardizaciji SZJ, država financiranja ne omogoča. V Sloveniji zato za njegov razvoj skrbi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), ki ji s sredstvi pomaga tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho).

Učitelji so kretalce nekdaj kaznovali in tepli

Slovenski znakovni jezik je prvi jezik oseb, ki so gluhe od rojstva. Ima svojo strukturo, ki ni enaka govorjenemu jeziku, kar pomeni, da slovenščine ne moremo dobesedno prevajati v kretnje. Znakovni jeziki se prav tako razlikujejo po državah, včasih celo po regijah znotraj države. In čeprav vedno več držav uvaja pozitivne spremembe na teh področjih, je bilo še pred kratkim drugače drugače.

Predsednik ZDGNS Mladen Veršič je na nedavni novinarski konferenci spomnil, da so jim v času njegovega šolanja prepovedali kretati. Ob kretanju so jih učitelji celo kaznovali, tepli in jim vezali roke. Sekretar zveze Matjaž Juhart pa je pojasnil, da je bil znakovni jezik po letu 1880 v šolah prepovedan, saj so menili, da je za gluhe škodljiv.

Novice Neuklonljiva vseslovenska mreža pomoči

Prvi koraki k njegovi ponovni uvedbi so se začeli šele leta 1986. A do takrat je prepoved že pustila hude posledice na izobraževalnem, socialnem in zaposlitvenem področju v življenju gluhih oseb. SZJ sicer ni več prepovedan, vendar v šolah še vedno ni na voljo predmet znakovnega jezika, kjer bi se o njem strokovno in sistemsko izobraževali. Težave na področju izobraževanja gluhih otrok še vedno vztrajajo.

Prva gluha novinarka v Sloveniji

Da je SZJ osiromašen, je kmalu v življenju spoznala tudi Valerija Škof, ki je gluha že od rojstva. Valerija se je rodila gluhim staršem, zato je znakovni jezik njen prvi in materni jezik. "Obiskovala sem slišeči vrtec. Osnovno šolo sem obiskovala v Centru za sluh in govor v Mariboru, v času, ko je stroka pouk izvajala v oralni metodi, brez uporabe znakovnega jezika," je dejala Valerija.

Pojasnila je, da so se gluhi med odmori kljub temu pogovarjali v znakovnem jeziku. "Šlo je za osnovno komunikacijo, saj je bilo zelo malo kretenj. Vsak izmed nas je imel določene kretnje, s katerimi je komuniciral. Med seboj smo morali kretnje uskladiti in se dogovoriti, katere kretnje bomo uporabljali za določeno besedo."

"Zaradi komunikacijskih težav pri vključevanju v slišeče okolje sem svoj prosti čas namenjala branju knjig. Med branjem knjig sem začela spoznavati, da za zelo veliko pisanih besed ni obstoječe kretnje, zato določenih besed nisem razumela. S tem sem začela spoznavati, da je znakovni jezik zelo osiromašen."

Slovar slovenskega znakovnega jezika vsebuje nekaj več kot 25.000 kretenj, kar je približno besedišče tretješolcev.

Tudi v srednji šoli je imela težave pri razumevanju govorjene besede in posledično pri vsebini posameznih predmetov. Po končanem šolanju je opravljala honorarno delo novinarke na ZDGNS. Valerija je postala prva gluha novinarka v Sloveniji. "Kot novinarka sem dobila veliko izkušenj. Tudi osebnostno sem zrasla, pridobila sem več samozavesti."

V medijski prostor je vstopila kot napovedovalka televizijske oddaje Prisluhnimo tišini, kasneje pa je postala še napovedovalka Spletne TV. Leta 2017 se je na ZDGNS tudi redno zaposlila kot novinarka in vodja skupine Razvoja slovenskega znakovnega jezika ter izvajalka rehabilitacije.

"Delo v skupini Razvoj slovenskega znakovnega jezika sem kot članica začela že leta 2010. Skozi svoje 13-letno delo v skupini opažam, da imam vedno manj težav pri priredbi teksta, napovedi, novic, pravljic, zgodb v znakovnem jeziku, ali pri razumevanju bolj strokovne vsebine. V omenjenem obdobju se je število raziskanih kretenj povečalo z dva tisoč na 25 tisoč, vendar nas kljub temu čaka še veliko dela."

Novice Kako povrniti ljudem občutek varnosti?

Raziskovanje novih kretenj

Valerija je pojasnila, da se skupina sestaja enkrat tedensko na peturnih delovnih srečanjih. Delo poteka v skupini enajstih članov, od tega je deset gluhih oseb in ena slišeča oseba, ki je tolmač SJZ in strokovnjak s tega področja. Skupaj raziskujejo besede, ki jih ni v slovarju SZJ, in se domislijo, kakšne kretnje bi jim dodelili.

"V enem dnevu lahko obdelamo do sto kretenj, v enem letu pa skoraj dva tisoč. Je pa res, da ta skupina dela večinoma prostovoljno, ne financira je država," je pojasnila Valerija. Dodala je, da bi lahko v primeru državnega financiranja njihova skupina delala več, zaradi česar bi razvoj SZJ potekal hitreje. Gluhi bi tako imeli več kretenj in besed ter posledično tudi večje možnosti na vseh področjih življenja.

V Sloveniji je okoli 200.000 oseb z različnimi stopnjami izgube sluha, od tega približno 1500 gluhih oseb in nekaj manj kot 1500 uporabnikov Slovenskega znakovnega jezika.

"Kot koordinatorka te skupine še vedno ugotavljam, da je zelo pomembno imeti kretnjo za vsako besedo – ko berem, razmišljam v kretnji in na tak način tudi bolj razumem ter si zapomnim vsebino. Po letih dela imam boljši besedni zaklad, kot sem ga imela pred tem, zato verjamem, da razvoj znakovnega jezika vpliva tudi na razvoj pismenosti pri gluhih osebah."

Kretnje, ki jih v skupini na novo raziščejo in jim določijo standard, objavijo v slovarju SZJ, aplikaciji Slovar SZJ in na spletnih družbenih omrežjih. V slovarju poleg novih kretenj razložijo še njihov pomen, dodajo sopomenke, uporabo v stavku in razlago po SSKJ, mednarodno kretnjo ter etimologijo, ki pojasnjuje izvor in način razvoja kretnje. Zadnje je predvsem pomembno pri razlagi in poučevanju teh kretenj.

Slovar SZJ trenutno vsebuje nekaj več kot 25 tisoč kretenj, medtem ko SSKJ vsebuje približno 180 tisoč besed, slovenski govorni jezik pa med 400 in 500 tisoč. "Treba je razviti še veliko besedišča za različna področja, kot so slovnica, izobraževanje na biokemijskem, filozofskem, likovnem in umetniškem področju, in še marsikje drugje."

Novice Kam se lahko zatečejo ženske in otroci pred nasiljem?

ZDGNS izvaja več kot deset socialnih programov

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je nevladna, strokovna invalidska organizacija, ki si prizadeva za enakopraven družbeni položaj in pravice oseb z okvaro sluha. S tem namenom tudi sodeluje s pristojnimi vladnimi organi in telesi.

Zveza izvaja vrsto posebnih socialnih programov na državni ravni za osebe z okvaro sluha. Programi so prilagojeni različnim potrebam in so pomembna dopolnitev socialno-varstvene dejavnosti javnih služb, na nekaterih področjih pa tudi edina oblika pomoči.

Mnoge izmed teh programov financira ali sofinancira Fundacija Fiho. Sekretar zveze Matjaž Juhart je dejal, da so ta sredstva ključna za delovanje ZDGNS. "Ta sredstva nadomeščajo in dopolnjujejo državno skrb, zato so življenjskega pomena pri zagotavljanju boljše kakovosti življenja za vse invalide. Sredstva Fundacije Fiho so prav tako izredno pomembna za sistemski razvoj znakovnega jezika ter vzpostavitev in krepitev pravic invalidov."