Ponedeljek, 9. 12. 2024, 9.02
2 tedna, 2 dneva
Inovacije v znakovnem jeziku kot priložnost za podjetništvo in razvoj
Ste vedeli, da je znakovni jezik več kot le način sporazumevanja? Je bogat sistem, ki združuje kretnje, izraze obraza, gibanje telesa in celo ritem dihanja. Slovenski znakovni jezik je edinstven in odraža našo kulturo, a za njegovo rast potrebuje širšo podporo. Prav zato je pobuda prispevajkretnjo.si, ki jo je zagnala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju z družbo Mastercard, tako pomembna.
S to pobudo ima vsak od nas priložnost prispevati svoj delček k razvoju jezika, ki povezuje ljudi na drugačen, a prav tako bogat način. Na spletni strani lahko izberete besede, ki so na voljo v naboru, ki bodo zapolnile vrzeli v obstoječem znakovnem jeziku.
Pobuda, ki presega meje jezika
Gluhota in znakovni jezik sta neločljivo povezana, vendar razvoj jezika sega onkraj zgolj komunikacijskih potreb. Pobuda prispevajkretnjo.si se osredotoča na povečevanje besednega zaklada slovenskega znakovnega jezika, ki trenutno šteje okoli 25 tisoč kretenj. Za primerjavo, slovenski knjižni jezik vključuje več kot sto tisoč besed. Kaj to pomeni? Manjši besedni zaklad lahko omejuje izražanje idej, pa tudi možnosti za enakopravno sodelovanje v družbi.
Ob tem je bil predstavljen tudi prvi slovenski finančni slovar v znakovnem jeziku, ki vključuje ključne izraze iz sveta financ. Ta slovar ni le praktično orodje za boljše razumevanje finančnih pojmov, ampak je tudi simbol nove dobe, ko postaja finančna pismenost dostopna vsem, ne glede na njihove fizične ali komunikacijske ovire.
"Pomembno je, da tudi skupnost gluhih razvije čim širši besedni zaklad, kar jih opolnomoči in osamosvaja. Slovenski znakovni jezik obsega okoli 25 tisoč kretenj, kar je štirikrat manj, kot je besed v slovenskem knjižnem jeziku, in 20-krat manj, kot je pogovornih besed. V primerjavi z drugimi znakovnimi jeziki, ki imajo med 40 in 140 tisoč kretenj, je ta številka še bolj pereča," poudarja Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Mastercard povezuje tehnologijo in skupnost
Družba Mastercard, ki stoji za pobudo prispevajkretnjo.si, ni le globalni velikan na področju plačilnih rešitev, ampak tudi zagovornik vključevanja in družbene odgovornosti. Mastercard si prizadeva povezovati tehnologijo in skupnost na način, ki gradi mostove med ljudmi in spodbuja nove priložnosti za vse.
Luka Gabrovšek, direktor Mastercard Slovenija, je ob predstavitvi finančnega slovarja poudaril: "Večja finančna pismenost omogoča večjo samostojnost in nenazadnje tudi varnost vseh nas, sploh v času, ko je spletni kriminal v porastu. Slovar finančnih izrazov bo gluhi skupnosti ponudil novo orodje za boljše razumevanje sveta financ in posledično okrepil njihovo vključenost tudi v poslovnem svetu. V prihodnje načrtujemo sklop delavnic finančnega opismenjevanja, ki nas bo še približal gluhi skupnosti in nam ponudil možnost, da to iniciativo krepimo naprej."
Pobuda prispevajkretnjo.si pa ni namenjena le razvoju jezika – je tudi platforma za povezovanje skupnosti. Vsak, ki prispeva predlog za novo kretnjo, aktivno sodeluje pri bogatenju jezika in opolnomočenju gluhih.
Posebnosti znakovnega jezika
Ena od čarobnih posebnosti znakovnega jezika je njegova prostorska dimenzija. Namesto zaporedja zvokov kot pri govorjenem jeziku uporablja prostor in gibanje, kar mu omogoča, da izrazi kompleksne misli z neverjetno eleganco. Na primer koncepti, kot so "prej", "zdaj" in "potem", se pogosto izražajo s premikanjem roke skozi prostor, kar ustvari časovno os pred očmi gledalca.
Druga zanimivost je, da se znakovni jeziki med seboj razlikujejo – ameriški znakovni jezik (ASL) in slovenski znakovni jezik nista sorodna, kljub podobnosti govorne angleščine in slovenščine. Slovenski znakovni jezik ima svojo slovnico in način tvorjenja kretenj, ki so prilagojeni našemu kulturnemu kontekstu.
Razvoj znakovnega jezika kot del kulturne dediščine
Razvoj slovenskega znakovnega jezika je tesno povezan z delovanjem skupnosti gluhih. Od začetnih prizadevanj posameznikov do akademskega raziskovanja je znakovni jezik doživel pomembne premike. Posebno mesto v tem procesu ima Inštitut za slovenski znakovni jezik, ki deluje na področjih, kot so standardizacija, raziskave, etimologija, slovnica in slovarji.
Znakovni jezik ni zgolj komunikacijsko orodje, ampak tudi pomemben del kulturne identitete gluhe skupnosti. Pobude, kot je prispevajkretnjo.si, igrajo ključno vlogo pri ohranjanju tega jezika za prihodnje generacije. Hkrati lahko Slovenija s svojim modelom razvoja služi kot zgled za druge države, kjer področje znakovnega jezika še ni razvito.
Mednarodno sodelovanje omogoča izmenjavo dobrih praks in odpira vrata novim partnerstvom. Slovenija ima priložnost postati središče odličnosti na tem področju, kar bi prineslo nove raziskovalne in gospodarske priložnosti.
Skupaj za prihodnost znakovnega jezika
Slovenija z iniciativami, kot je prispevajkretnjo.si, postavlja visoke standarde na področju razvoja znakovnega jezika. To ni le priložnost za ohranjanje kulturne dediščine, ampak tudi za širjenje kroga možnosti – od izobraževanja do podjetništva. S sodelovanjem, inovacijami in podporo lahko dosežemo, da bo slovenski znakovni jezik rasel in se razvijal kot most med ljudmi in priložnostmi.
