Petek, 22. 12. 2023, 22.30
1 leto
INTERVJU Z DIREKTORJEM FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE HUMANITARNIH IN INVALIDSKIH ORGANIZACIJ
Borut Sever: Tega nas ne bi smelo biti sram povedati naglas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,62
Marsikatera težka zgodba ima dober konec. Škoda, ker mnogi svoje stiske skrivajo, pravi Sever. Prav zato je nujno, da take posameznike družba prepozna.
"Nujno je, da kot družba prepoznamo težave sočloveka. Preveč je posameznikov, ki stisk ne pokažejo, o njih ne govorijo," je v intervjuju za Siol.net dejal Borut Sever, direktor Fiho (Fundacija za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij), ki je pred kratkim obeležil četrt stoletja delovanja v Sloveniji. Fundacija je vezni člen, ki skrbi za pomoč najbolj ranljivim v družbi. Organiziranost je odličen zgled tudi v svetovnem merilu, si pa naš sogovornik želi, da bi bili v javnosti še bolj prepoznani. "Ko nekdo ve, kaj vse smo dobrega že storili, prej pomisli, kako bo pomagal sočloveku."
Borut Sever, direktor Fiho.
Borut Sever je univerzitetni diplomirani pravnik. Aktivno deluje na področju socialnega varstva več kot 31 let, od nastanka svoje invalidnosti, ko je v prometni nesreči utrpel poškodbo vratne hrbtenice.
Deloval je na Zvezi paraplegikov Slovenije, kjer je ob delu na pravnem področju vodil posebne socialne programe namenjene mladim. Po nekaj letih dela v gospodarstvu je prevzel vodenje pravne službe Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, kjer je sodeloval predvsem pri pripravi sistemske in druge zakonodaje, kasneje pa je tudi prevzel vodenje te krovne slovenske invalidske organizacije. V letu 2022 je bil imenovan na mesto direktorja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS.
Dejaven je na širšem področju sociale in skrbi za najbolj ranljive prebivalce naše države, posebej pa na področju invalidskega varstva in na humanitarnem področju.
Prazniki so pred nami, marsikdo bo sam, osamljen. Kaj jim sporočate?
Da niso sami. Kot družba moramo posameznikom, ki se počutijo sami, sporočiti, da niso sami. Tisti, ki morda nimamo težav v življenju, se moramo zavedati, da so na drugi strani tisti, ki jim moramo pomagati, še posebej v času praznikov. Spomnimo se na bližnje, ne zgolj na družinske člane in sorodnike, mislim tudi na tiste, ki so v sosednji hiši. Sami.
Lani ste s programi, ki jih je sofinancirala fundacija pomagali več kot 400 tisoč Slovenkam in Slovencem. So stiske globlje?
Na žalost opažam, da so stiske čedalje globlje, hkrati jih je pa čedalje več, na različnih področjih. Kot fundacija, ki nudimo neko dopolnilno skrb države na zelo širokem področju, praktično ni področja, kjer ne bi pomagali s sofinanciranjem programov.
Gre za pomoči tistim, ki so morda zapadli v odvisnosti, bodisi alkohol in droge, čedalje več težav je v duševnem zdravju. Tu so žalostne zgodbe, vezane na nasilje v družini. Fundacija sofinancira tudi programe varnih hiš. Veliko težkih zgodb je povezanih z zdravstveno situacijo v humanitarnih organizacijah, kjer skrbijo za kronične bolnike. Ne pozabimo na težave ljudi, ki nimajo za osnovno preživetje.
"Opažam, da so stiske ljudi žal čedalje globlje."
Ne nazadnje pa je veliko tudi stisk in težav slovenskih invalidov, ki jim država ponekod še vedno ne nudi enakih možnosti. Na primer pri javnem prevozu, ki ni dostopen in jim organizacije pomagajo s prirejenimi prevozi, premalo je dostopnih informacij za slepe, gluhe, gluhoslepe. Tukaj organizacije pomagajo z zvočnimi knjigami in podobno.
Nabor različnih stisk je res ogromen in z njimi se sooča preveliko število Slovencev. Tudi z našo pomočjo jim zato skušamo pomagati in olajšati te stiske. S programi lahko posamezniku pomagamo, d se vrne na njegovo trdno pot, ki si jo želi oziroma si je želimo vsi.
Fiho je pred kratkim praznoval 25 let delovanja. Letos ste sofinancirali več kot 118 različnih organizacij, ki izvajajo 709 različnih programov. Fiho je vezni člen med vsemi partnerji, ki so predani svojemu poslanstvu. Kako jih vidite sami?
Fundacija ni sama sebi namen, fundacija so organizacije, partnerji, ljudje, in mi smo na koncu te verige... Ob zavedanju, da obstajajo globoke, težke stiske, je zelo pomembno tudi zavedanje, da so na drugi strani ljudje, ki so pripravljeni pomagati in se pogosto žrtvujejo. Pogosto žrtvujejo svoj prosti čas, tudi materialna sredstva in denar, da pomagajo bližnjemu.
Zagotovo je čas božičnih praznikov in novega leta priložnost in tudi naša dolžnost, da se zahvalimo vsem tistim, ki dajejo sebe in se žrtvujejo, da pomagajo na tak ali drugačen način tudi skozi mnogo, mnogo prostovoljskih ur.
Ljudje so dopoldne v službah, popoldne pa gredo na teren pomagat sočloveku, delit pakete hrane, pobirat igle v peskovnik.
Pohvale za dobro delo prejemate tudi iz tujine. Kakšen zgled je Slovenija? Kako bi ocenili četrt stoletja delovanja?
Z oceno odlično. Seveda pa je potrebno ves čas graditi nove zgodbe, jih nadgrajevati in s časom je tudi na tem področju fundacija šla naprej.
"Slovenski sistem urejene skrbi za stabilno sofinanciranje teh res pomembnih programov dela invalidskih in humanitarnih organizacij je res neka posebnost in primer dobre prakse. In to nam priznavajo tudi v tujini," pravi Sever.
Pogosto dobimo pohvale tudi iz tujine, nazadnje ponovno v Združenih narodih. Primer Slovenije je s takšnim načinom skrbi za sočloveka oziroma za sofinanciranje programov res dokaj redek pojav oziroma ga ni. V tujini je pogosta praksa posameznih fundacij in podobnih skladov, da se sredstva namenijo za nek specifičen namen. Gre za ozko usmerjene akcije, ki seveda morajo obstajati in tudi Slovenija tu ni izjema, ko se zbirajo sredstva za posameznika ali otroka na primer.
Omenili ste zavedanje družbe, da bi se osredotočili na posameznike, ki potrebujejo pomoč. Kako se je to izkazalo po avgustovski ujmi?
Nedvomno ob takih težkih situacijah Slovenci znamo pokazati, da nam je mar in stopimo skupaj. Po poplavah je bila Fiho ena tistih, ki je takoj na terenu zbrala naše organizacije, ki so med prvimi pomagale ljudem. Ne samo Rdeči križ in Slovenska karitas, tu je še na primer Zveza delovnih invalidov Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije in še mnogo drugih organizacij.
Organiziranost fundacije se je odlično izkazala tudi zato, ker smo nemudoma, verjetno smo bili eni prvih, sklicali sejo in takoj sprostili dodatna sredstva ključnim organizacijam, ki so lahko hitro ukrepale na terenu na primer z dodatnimi razvlaževalci prostorov, opremo in še čim.
Poplave so bile izreden dogodek, ni pa to edina kriza, s katero se soočajo, še pove naš sogovornik. Veliko je težkih zgodb, povezanih s pandemijo covid-19, begunsko krizo, krizo zaradi vojne v Ukrajini. "Bojim se, da se bodo stiske poglabljale tudi zaradi vojne v Izraelu," je dodal.
Ko ste že omenili, kako je vplivala pandemija covid-19? Je bil kdo pozabljen, osiromašen pomoči?
Se bojim, da obstajajo vedno posamezniki, ki ostanejo zunaj sistema. Ampak prav ta pozitivna vloga fundacije in naših organizacij je, da poskušamo na terenu poiskati te posameznike. Pogosto ta posameznik sam ne pride na plano, zato je pomembno, da osebo najdemo mi in mu nudimo osnovno podporo. Včasih je dovolj že človeški stik, včasih seveda bistveno več.
Vodenje fundacije ste prevzeli leta 2022. Pred tem ste vodili Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Kakšno obdobje je za vami?
Obdobje izzivov in idej, kako našo družbo kot celoto peljati še korak naprej. Tu moramo stopiti skupaj, da bomo boljši in odprti.
Tako v mojih prejšnjih delovnih področjih in zgodbah kot sedanjih, si želim, da bi imeli vsi enake možnosti - ne enakih dohodkov ne enakih materialnih stvari, ampak enake možnosti. Vsi moramo imeti možnost delovati pri vseh zadevah z enakimi možnostmi.
Svet Fiha ima 23 članov, kako sodelujete, kaj predstavlja najbolj pereča vprašanja?
Ključna naloga sveta je, da po izdelanem finančnem načrtu na podlagi javnega razpisa in enakih meril za vse določijo, kako bodo pomagali organizacijam. Poskušamo pa pomagati vsem. Največji izziv so sredstva, teh je premalo. V letošnjem letu smo na primer prejeli za več 40 milijonov evrov prijavljenih potreb, na razpolago pa je nekaj več kot 20 milijonov evrov. To je dovolj povedno ...
Eden večjih izzivov Fiha je najti dodatne vire financiranja.
Vsaka zgodba je vezana na sredstva. Zato moramo tudi kot družba stopiti skupaj in najti dodatne vire, da pomagamo tem najbolj ranljivim prebivalcem. Včasih dokaj ostro povem, da če kot Slovenija najdemo denar za mnogo različnih stvari, ki so seveda vsaka za sebe pomembna, moramo v tej količini denarja najti tudi sredstva za pomoč najbolj ranljivim.
- s plačili koncesijskih dajatev za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo,
- s plačili koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo,
- s plačili dajatev za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo.
Fiho upravlja tudi sredstva, ki jih pridobiva z darili, volili in drugimi prihodki.
Kar nekaj turbulenc je bilo v preteklosti z imenovanji direktorjev in njihovimi odhodi. Potem so se zadeve umirile z vašim prihodom. Se še držite načela, da programi ne smejo biti odvisni od prodanih srečk?
Ja, prav zato je eno od mojih vodil za prihodnost iskanje dodatnih virov, ker so prihodki od iger na srečo omejeni. Naj tako tudi ostane, saj ni naš namen, da bi se igre na srečo povečevale.
Fiho že 25 let uresničuje svoje poslanstvo. "In tako bo tudi v prihodnje," zagotavlja direktor fundacije.
Težava je, ker smo trenutno odvisni samo od iger na srečo, zato pogosto rečem, da je nesprejemljivo, da je na primer prevoz nekega invalida v prirejenem vozilu odvisen od tega, ali bo tisto leto prodano dovolj srečk ali ne.
Kaj je bil največji izziv ob vašem prihodu? Kaj ste spremenili?
Ko sem nastopil funkcijo, je bila fundacija v nekem stresnem času, predvsem zaradi covidne krize. Vsa država je bila takrat v šoku. Kljub temu smo takrat uspešno izpeljali izostale nadzore glede izvajanja in namenske porabe sredstev, pristopili smo k razvoju internih aktov, nadgradnji fundacije. Eden od glavnih postulatov pri delu fundacije je namreč transparentno porabljanje denarja. Enaka merila za vse.
Poročali smo državnemu zboru, ki je ustanovitelj fundacije, hkrati pa smo začeli z akcijo, da bi ljudje vedeli, kaj počnejo vse te naše organizacije. Poznajo večje, prepogosto pa se pozablja na ravno tako pomembno delo malih organizacij. Moja naloga je torej tudi skrb za prepoznavnost. Osebna ideja za razvoj fundacije je tudi omogočiti delo organizacijam s čim manj birokratskimi postopki.
Delo mnogih organizacij namreč bazira na prostovoljnem delu - ljudje so dopoldne v službah, popoldne pa gredo na teren pomagati sočloveku, deliti pakete hrane, pobirati igle v peskovniku ... Potem pa naj za dve uri dela piše še poročila? Seveda je nadzor nujen, ni pa potrebno da je zbirokratiziran. In tu je treba iti naproti organizacijam.
Skrb za prepoznavnost je nujna, poudari Sever. "Ko nekdo ve, kaj vse smo dobrega storili, lažje razmišlja, kako bo pomagal sočloveku."
Se ljudje zavedajo, komu vse pomagate?
Čeprav je fundacija vedno opravljala svoj namen in delala dobro, se je premalo javno govorilo, kaj vse počnemo, kaj vse počnejo organizacije. Zato sem aktivno pristopil k obveščanju, najprej odločevalcev, to je državni zbor, državni svet, pristojna ministrstva...z intervjuji v medijih pa lahko začnemo informirati širšo javnost. Ker potem, ko nekdo ve, kaj vse smo dobrega že storili, prej in lažje razmišlja, kako bo pomagal.
Kako naj pomagamo tistim, ki jih je morda sram poiskati pomoč? Marsikatera zgodba, ki se sprva zdi brezizhodna, ima srečen konec.
Drži, prav zato je nujno, da prepoznavamo težave. Ker je preveč posameznikov, ki stisk ne pokažejo, niti o njih ne govorijo. To so običajno najtežje zgodbe.
Prav zato vedno znova poudarjamo: tukaj smo za vse, ki potrebujejo pomoč.
.
Svet Fiha je januarja leta 2022 sprejel sklep, da za direktorja Fiha imenuje Severja, marca ga je potrdila še vlada. Imenovan je bil za petletni mandat.
