Sobota, 30. 9. 2023, 22.16
1 leto, 1 mesec
zgodbe navdiha
Izjemna ženska, ki je očarala tudi Ivana Cankarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
Minka Skaberne se je rodila 10. januarja 1882 v Kranju.
Minka Skaberne je leta 1918 skupaj z nekaj več kot sto aktivnimi prostovoljkami postavila temelje slovenske Knjižnice slepih in slabovidnih. Prepisovalke so namreč pod Minkinim vodstvom v tistem letu v brajico "prevedle" kar 60 leposlovnih del slovenskih pisateljev, rezultat enoletnega dela pa je bilo 150 brajevih zvezkov, ki so imeli vsak po 130 strani.
Rezultat enoletnega dela je bilo 150 brajevih zvezkov, vsak zvezek pa je imel 130 strani. Leta 1918 je Minka Skaberne pisala tudi pisatelju Ivanu Cankarju za dovoljenje, da se v Braillov točkopis prepišejo nekatera njegova dela. Cankar ji je odgovoril: "Čestitam Vam, velecenjena gospodična, da ste si bili dali tako vzvišeno in plemenito nalogo!"
Več kot 40 tisoč izposoj na leto
Organizirano delovanje slepih in slabovidnih, ki danes poteka v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS), ima izjemno dolgo tradicijo. Podporno društvo slepih je bilo ustanovljeno že leta 1920. V zgodovini so bili namreč slepi in slabovidni zaradi okvare vida, ki pomeni eno od težjih oblik invalidnosti, vedno deležni družbene in širše skrbi.
"Preboj v smislu izvajanja posebnih socialnih programov je zagotovo pomenila Loterija Slovenije s svojimi namenskimi sredstvi po 2. svetovni vojni," je pojasnil Štefan Kušar, glavni tajnik ZDSSS. Danes namenska sredstva Loterije Slovenije upravlja Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Fiho).
Profesorica Minka Skaberne je bila pobudnica ustanovitve prve slovenske knjižnice za slepe in voditeljica prevajanja knjig v brajico.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne je le eden od pomembnejših posebnih socialnih programov ZDSSS. V zbirki Knjižnice je že več kot 10 tisoč leposlovnih in strokovnih del v različnih dostopnih oblikah: brajica, zvočni zapis, elektronska oblika in povečan tisk. "Izjemno ponosni smo na delovanje svoje knjižnice, saj smo samo v letu 2022 zabeležili več kot 40 tisoč izposoj slepih in slabovidnih uporabnikov," je povedal Kušar.
Poleg tega je tukaj še informativna dejavnost ZDSSS, v okviru katere izdajajo šest časopisov v zgoraj omenjenih dostopnih oblikah. "Nič od tega ne bi bilo mogoče brez ustreznih tehničnih sredstev, ki smo jih v večini primerov lahko ohranili in posodobili s sredstvi Fiha. Poleg tega smo imeli na razpolago tudi dodatna sredstva EU, da smo lahko kupili izjemno drage tiskarske stroje za brajico," je pojasnil glavni tajnik ZDSSS.
Štefan Kušar, ZDSSS: Neprecenljivo je videti, kaj pomeni nova knjiga, pretvorjena v brajico, ali nova številka zvočnega časopisa, kaj pomeni govoreča tehtnica za slepega, ki sam kuha, in koliko pomeni spremljevalec do zdravnika ali banke za slepo osebo.
Kaj je veliki pisatelj odgovoril Minki Skaberne?
In podobno kot ZDSSS danes je tudi Minka pred več kot stotimi leti pravilno zaznala potrebe slepih. Kot omenjeno, je v prvem letu delovanja knjižnice pisala pisatelju in pesniku Ivanu Cankarju. Prosila ga je za dovoljenje, da se v Braillov točkopis prepišejo tri njegova dela – Podobe iz sanj, Za križem in Križ na gori.
Velecenjena gospodična!
Na Vaš lepi dopis dne 14. 5. t. l. Vam odgovarjam, da seveda rade volje in brez pridržka dovolim pretisk svojih knjig za uboge naše oslepele vojake. Samo, če bi v ta namen izbral med svojimi knjigami sam, bi dodal še tisto, ki je bila našemu ljudstvu najbolj priljubljena: povest Na klancu, izšlo v založbi Slovenske matice, l. 1904.
Čestitam Vam, velecenjena gospodična, da ste si bili dali tako vzvišeno in plemenito nalogo! Ljudje Vam je ne bodo nikoli plačali, ali plačala Vam jo bosta prav gotovo Vaše srce in Bog!
Z odličnim spoštovanjem,
v Ljubljani, 7. junija 1918
Ivan Cankar
Cankarjeva napoved, da ljudje ne bodo poplačali njenega truda, se je le delno uresničila. Pri skoraj 70 letih starosti je bila Minka Skaberne odlikovana. Po 38 letih neplačanega dela je od leta 1956 dobivala skromno plačilo za svoje delo.
Približno pol leta pred svojo smrtjo in tik pred svojim 83. rojstnim dnem je doživela še imenovanje v pedagoškega svetnika. Popolnoma zbrana in svežega duha se je udeležila prireditve, nekaj mesecev zatem, julija 1965, pa umrla. Minka Skaberne je skupaj s prostovoljkami postavila temelje slovenske Knjižnice slepih in slabovidnih, ki je tudi poimenovana po njej.
Glavni tajnik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) Štefan Kušar
Danes njeno strastno poslanstvo nadaljuje ZDSSS. Po besedah Kušarja nekateri najbolj strastni člani zveze trdijo, da ima leto premalo dni ali koncev tedna, da bi se lahko udeležili vseh načrtovanih aktivnosti. "Neprecenljivo je videti, kaj pomeni nova knjiga, pretvorjena v brajico, ali nova številka zvočnega časopisa, kaj pomeni govoreča tehtnica za slepega, ki sam kuha, in koliko pomeni spremljevalec do zdravnika ali banke za slepo osebo," opominja Kušar.
"Socialna aktivacija, povečana volja do življenja, pridobivanje novih znanj, aktivna uporaba sodobnih pripomočkov, nova prijateljstva, partnerstva in oblikovanje družin, priložnost za zaposlitev ali občasna dela. Takšne zgodbe in izkušnje so neprecenljive ter opravičujejo vsak cent, ki ga Fundacija Fiho nameni za izvajanje posebnih socialnih programov v Sloveniji," je prepričan Kušar.
Letos oktobra Fundacija za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (Fiho) praznuje 25 let svojega delovanja. Portal Siol.net in Fundacija Fiho sta v sodelovanju pripravila nekaj zgodb humanitarnih in invalidskih organizacij, ki s svojimi programi pomagajo najranljivejšim posameznikom v Sloveniji. Objavljali jih bomo ob koncih tedna.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne
