Kam se lahko zatečejo ženske in otroci pred nasiljem?

Društvo varnega zavetja Pomurja je bilo leta 2002 ustanovljeno z željo, da bi ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja, ponudili varno zavetje in celovito pomoč pri vračanju v normalno življenje. “Ženskam in otrokom nudimo varno zavetje. Poleg strokovne psihosocialne pomoči pa vodimo tudi razne delavnice ter nudimo spremstvo na pristojne institucije,” pojasnjuje strokovna vodja društva Janja Legen.

Redko nastopi ena sama vrsta nasilja – v večini primerov se prepleta tako psihično kot tudi fizično nasilje, ki je dolgotrajno in se ponavlja. Tudi otroci pogosto postanejo žrtve nasilja, ne le fizičnega, temveč predvsem psihičnega. Ko otrok opazuje, kako se eden od staršev ali drug družinski član obnaša do matere, v tem pogledu tudi sam postane žrtev neposrednega nasilja. Konflikti med staršema, četudi jim otrok ni priča, nanj psihično močno vplivajo. Otroci namreč včasih niti ne potrebujejo besed ali vidnih dokazov, da bi začutili, da nekaj ni v redu, pojasnjuje Legenova.

Zgodba Varne hiše Pomurja je zgodba o preživetju, pogumu in odločnosti. Gre za zgodbo žensk in otrok, ki so navkljub vsemu našli moč za nov začetek. Vztrajnost, srčnost in sočutje društva dokazujejo, da lahko s skupnimi močmi spreminjamo svet na bolje ter ustvarjamo varnejšo in pravičnejšo družbo za vse.

Pri izvajanju njihovih programov jim izdatno pomaga tudi Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji (Fiho), ki prihodnji mesec praznuje 25. obletnico svojega delovanja.

Foto: Varne hiše Pomurja

Cilj društva je nudenje celovite pomoči

Postopek iskanja pomoči se razlikuje med posameznicami – nekatere pomoč pri društvu poiščejo preko centra za socialno delo, spet druge v kontakt stopijo same. Sledi kratek telefonski pogovor ter individualno srečanje in razgovor, na katerem iskalko pomoči seznanijo z osnovami. Predstavijo ji oblike pomoči, svetovanja, pravila bivanja in postopke. Temu sledi selitev v varno hišo, ki pa je na tajni lokaciji. “Pogosto se zgodi, da je ženska potrebovala le pogovor z zaupno osebo in se nato ne odloči za bivanje z nami,” doda Janja Legen.

Če je le mogoče, zaposlene članice hodijo v službo. Ker pa včasih prihajajo tudi iz drugega konca Slovenije, je opravljanje iste zaposlitve oteženo. V teh primerih so članice navadno nekaj časa v bolniškem staležu, dokler si ne uredijo zaposlitve v bližini varne hiše. “Toda večina naših uporabnic v preteklih letih je bila brezposelnih,” opozarja strokovna vodja ter doda, da so “te ženske najpogosteje gospodinje, zaradi česar so še toliko bolj vpete v oklep nasilja”.

Zelo pomembno je, da se ženska zaveda, da obstaja nekdo, ki ji bo prisluhnil, jo podprl, ji svetoval in pomagal. S sprejetjem pomoči lahko ženska zaščiti ne samo sebe, ampak tudi svoje otroke, ter zaživi življenje brez nasilja. Res je, da je pot do tja dolga, a je vredna vztrajanja.

Velikokrat se zgodi, da ženske ne poiščejo pomoči, čeprav se zavedajo, da jo potrebujejo. Še vedno je izjemno močan vpliv okolja, ki se manifestira kot neodobravanje s strani svojcev ali premočna kontrola s strani izvajalca nasilja. “V tovrstnih primerih je pomembno, da obdržimo stik z vsaj eno osebo ki ji lahko zaupamo,” poudarja Janja Legen. Na ta način lahko društvo s situacijo seznani tudi kdo drug, potem pa se društvo samo obrne na center za socialno delo.

Če ima žrtev nasilja otroka, ji društvo svetuje, naj pomoč poišče na šolskih sestankih ali pa direktno na centru za socialno delo, ko ureja vlogo za otroški dodatek in podobne pravice. Pomoč je namreč na voljo povsod.

Izdelki z delavnic Varne hiše Pomurja. Foto: Varne hiše Pomurja

Za preprečevanje nasilja je potrebna preventiva

V društvu so zaposlene strokovna vodja, strokovna delavka in laična delavka. Pomoč iščejo s prostovoljci – ti so vsako leto vključeni v različnih delavnicah ter drugih oblikah nestrokovne pomoči, kot je spremstvo in druženje. Na pomoč priskočijo tudi študentje, ki v društvu opravljajo prakso in skrbijo predvsem za izvajanje psihosocialne podpore.

Ob tem pa Janja Legen poudarja tudi pomen ozaveščanja in preventive, ki ju društvo redno izvaja. Poleg zagotavljanja pomoči v stiski so namreč aktivni tudi pri osveščanju javnosti o nasilju v družini ter izvajanju izobraževalnih delavnic na šolah. Janja Legen poudarja, da je izobraževanje mladih generacij ključnega pomena – le tako bodo znale prepoznati znake nasilja ter vedele, kako se odzvati in poiskati pomoč.

Z jesenjo se bliža tudi 25. november, dan proti nasilju nad ženskami. V tem tednu društvo preko družbenih omrežij ozavešča ljudi o problematiki nasilja nad ženskami, organizira predavanja, v zdravstvenih domovih predstavi varno hišo ter nudi kontakt morebitnim žrtvam. Na bližnji gimnaziji organizira tudi t. i. labirint nasilja, skozi katerega se mladostniki pobližje seznanijo z izkušnjo nasilja ter se naučijo kako izstopiti iz takšnih odnosov.

Izvajanje psihosocialne podpore s pomočjo Fundacije Fiho

Nasilje prizadene tudi ekonomske razmere žrtev, zato je finančna podpora ključnega pomena. Pri tem pomembno vlogo že od leta 2006 igra Fundacija Fiho.

Janja Legen izpostavlja, da sredstva, ki jih prejemajo od Fiha, omogočajo organizaciji, da svojim uporabnicam ponudijo dodane vrednosti njihovih programov, tako njim, kot tudi zaposlenim. To se kaže v izobraževanju kot možnostih za letovanje in zimovanje. Slednje je izjemnega pomena, saj večina njihovih uporabnic in otrok še nikoli ni bila na morju. To je priložnost, da se mame in otroci zbližajo, začasno pozabijo na stiske in težave, ki jih pestijo, ter vsaj teden dni preživijo brezskrbno, izven prostorov varne hiše.

Poleg financiranja letovanja Fiho društvu varnega zavetja Pomurja pomaga tudi pri financiranju bivanja žensk brez dohodka, ki potrebujejo čas za urejanje določenih pravic (npr. denarno-socialna pomoč). Organizacija jim lahko tako zagotavlja brezplačno bivanje, financiranje pa prilagajajo na število otrok. To je eden izmed načinov, s katerim društvo svojim članicam omogoča, da se postopoma osamosvojijo ter ponovno zaživijo samostojno življenje. Janja Legen izpostavlja pomen te psihosocialne podpore, ki ženskam omogoča postopno vračanje v družbo.

Kraj Baška na otoku Krk, kjer Varna hiša Pomurja organizira letovanja. Foto: Varne hiše Pomurja

Kaj čaka društvo v prihodnjih letih?

Vizija organizacije za prihodnost je ambiciozna. Želja društva je širjenje delovanja varnih hiš v regiji ter zagotavljanju podpore ženskam in otrokom v še večjem obsegu. Cilj je tudi doseči večje ozaveščanje in razumevanje problema nasilja v družini ter vzpostaviti še tesnejše sodelovanje s pristojnimi institucijami.

Že vrsto let je njihov cilj pridobiti prehodno stanovanje, kjer bi lahko uporabnice izven varne hiše (v sklopu z društvom) začele s samostojnim življenjem. Tako bi jim bila na voljo dodatna pomoč, a uporabnica le ne bi bivala v okolju, ki bi jo opominjalo na preteklo nasilje.

Društvo varnega zavetja Pomurja si prizadeva za vzpostavitev mreže podpore, kjer lahko ženske in otroci najdejo pomoč tudi po zaključku njihovega bivanja v varni hiši. Povezovanje z drugimi organizacijami, kot so centri za socialno delo, zdravstvene ustanove in policijske postaje, omogoča bolj celostno obravnavo žrtev nasilja.