SiolNET. Novice Slovenija
0,00

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Podnebne spremembe

Gladina morja se bo močno dvignila, poplave v Piranu in Izoli bodo stalnica #video

0,00

termometer

Že po najbolj optimističnem scenariju, ki do leta 2100 v severnem Jadranu predvideva povišanje gladine morja za 30 centimetrov, bodo poplave ob slovenski obali dvajsetkrat bolj pogoste, ugotavlja Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Piran.

Prejšnji teden je zaradi povečanega plimovanja morje večkrat poplavilo Piran in Izolo ter druge dele obale. Kot v članku Podnebne spremembe in naraščanje gladine morja v Severnem Jadranu ugotavlja Matjaž Ličer, znanstveni sodelavec na Morski biološki postaji Piran, bodo v prihodnosti še bolj pogoste, saj se bo zaradi podnebnih sprememb dvignila gladina morja, kot predvidevajo vsi modeli napovedovanja.

Gladina morja v Kopru se je začela dvigati v devetdesetih letih

Gladina morja v severnem Jadranu se po letu 1995 dviguje za približno pet milimetrov na leto. Na spodnji grafiki, ki jo je v članku objavil Ličer, lahko vidimo letna povprečja gladine morja v Kopru v preteklih 70 letih.

Kot je razvidno iz grafike, se je dviganje gladine morja začelo šele v devetdesetih letih. Kot piše Ličer, je to posledica globalnega segrevanja morske vode in globalne dinamike gladine, na katero vpliva taljenje ledenikov.

Poplave v Piranu Novice V Piranu o ukrepih pred poplavljanjem morja #foto #video

Graf prikazuje, kako se je dvigala gladina morja v Kopru od leta 1961 do 2017. Temno modre točke predstavljajo letna povprečja. Graf prikazuje, kako se je dvigala gladina morja v Kopru od leta 1961 do 2017. Temno modre točke predstavljajo letna povprečja. Foto: Matjaž Ličer

Trend dviga gladine morja se bo v prihodnjih letih po pričakovanjih še nadaljeval. Za koliko natanko se bo v prihodnjih letih dvignila gladina morja v severnem Jadranu, je odvisno od izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

Če bodo izpusti nižji in bodo države do popolnosti spoštovale Pariški podnebni sporazum, se bo gladina morja na globalni ravni do leta 2100 dvignila od 28 do 61 centimetrov, v primeru visokih izpustov pa od 52 do 98 centimetrov.

"Več resnih modelskih študij dopušča scenarije globalnega dviga gladine za več kot dva metra," poudarja Ličer, sicer doktor fizike.

V Sloveniji se bo gladina dvignila od 30 do 100 centimetrov

"Dvig gladine je sicer na globalni ravni precej prostorsko variabilen - na Baltiku naj bi se srednja gladina morja zaradi geoloških procesov celo precej znižala. Kakorkoli že, kar zadeva severni Jadran, ocene v znanstveni literaturi predvidevajo, da lahko do leta 2100 pričakujemo dvig srednje gladine morja v razponu med 30 in 100 centimetri. Raztros napovedi je torej izjemno velik, vendar z veliko verjetnostjo kaže na dvig," še piše Ličer.

Kako je bilo ob zadnjih poplavah v Izoli:

1 / 4
2 / 4
3 / 4
4 / 4

Optimistični scenarij: poplave bodo dvajsetkrat bolj pogoste

Ličer v članku objavlja tudi modele, ki prikazujejo, kaj povišanje gladine morja za določeno število centimetrov pomeni za slovensko obalo.  

Projekcije gladine v severnem Jadranu so si enotne, da bo povišanje gladine do leta 2100 verjetno znašalo vsaj 30 centimetrov, pravi Ličer. Na spodnji grafiki tako lahko vidite, kako bi morje poplavljalo v zadnjih 70 letih, če bi bila gladina višja za 30 centimetrov.

Število ur z gladino v Kopru nad 330 centimetrov naraste na kar 1.153 (ob trenutni gladini morja je bila gladina nad 330 centimetrov le 55 ur). Število ur gladine morja nad 350 cm pa pri dvigu za 30 centimetrov znaša 149 (ob trenutni gladini le osem ur).

"To je 20-kratno povečanje kumulativnega časa poplav nad ravnjo oranžnega in rdečega opozorila. Takole čez palec lahko torej rečemo, da bi bile že ob najkonzervativnejšem povišanju srednje gladine poplave ob slovenski obali dvajsetkrat bolj pogoste," zapiše Ličer.

Morje začne poplavljati, če je gladina v Kopru 300 centimetrov

- Morje začne poplavljati najbolj izpostavljene dele obale, kadar je raven morske gladine na mareografski postaji v Kopru približno 300 cm (to je raven rumenega opozorila, ki ga izdaja Arso);

- morje začne poplavljati Tartinijev trg in punto v Piranu, kadar je raven morske gladine na mareografski postaji v Kopru 330 cm (to je raven oranžnega opozorila, ki ga izdaja Arso). Piranski mandrač je poln;

- morje povsem poplavi Tartinijev trg v Piranu, kadar je raven morske gladine na mareografski postaji v Kopru 350 cm (to je raven rdečega opozorila, ki ga izdaja Arso). Pri tem morje poplavlja Sečoveljske in Strunjanske soline. Piranska punta in mandrač sta pod vodo.

Vir: Podnebne spremembe in naraščanje gladine morja v severnem Jadranu

Graf prikazuje, kolikokrat bi morje prestopilo bregove v letih od 1961 do 2017, če bi bila gladina morja 30 centimetrov višja. Graf prikazuje, kolikokrat bi morje prestopilo bregove v letih od 1961 do 2017, če bi bila gladina morja 30 centimetrov višja. Foto: Matjaž Ličer

Najslabši scenarij: Obala bi bila vsak mesec poplavljena dva tedna

Ličer opiše tudi, kaj bi se zgodilo, če bi se uresničil najslabši scenarij, torej če bi bila gladina morja višja za en meter. Pri tem poudarjamo –  kot zapiše Ličer – da več resnih modelskih študij dopušča celo scenarije globalnega dviga gladine tudi prek dva metra.

Če bi bila gladina morja višja za en meter, bi bili nad oranžno ravnjo, ko morje že prestopa bregove (torej prek 300 centimetrov na postaji v Kopru), kar 40 odstotkov časa oziroma 3.300-krat dlje, kot smo bili v obdobju 1961–2017, pravi Ličer. Ob dvigu gladine za en meter bi se močne poplave pojavljale že ob običajnem plimnem oziroma Luninem ciklusu (s periodo 28 dni) in obala bi bila vsak mesec kumulativno poplavljena skoraj dva tedna, še pravi.

Ob polni ali prazni luni poplave dvakrat na dan

"Poplave bi imeli v tednu polne ali prazne lune dvakrat na dan za nekaj ur. K res močnim poplavam pa bi, tako kot danes, seveda pripomogel še prehod ciklonov ter z njimi povezan upad zračnega pritiska, jugovzhodni vetrovi ter stoječa valovanja morske vode (tako imenovani sejši) v Jadranskem bazenu," še zapiše.

Poplavljanje morja v Izoli. Foto: Bojan Puhek

Pritisk na rezervoarje sladke vode, kanalizacijske sisteme, migracija 100 milijonov ljudi …

Višja gladina morja ima poleg materialne škode, ki jo povzroča, še druge negativne posledice. Kot nam je povedal Ličer, lahko višja gladina pomeni večji pritisk na priobalne rezervoarje sladke vode, kanalizacijske sisteme, rečne estuarije in obalne ekosisteme.

"Ne nazadnje pa ne pozabimo, da menijo, da dvig globalne gladine za en meter neposredno - torej izključno zaradi premika obalne črte - pomeni migracijo 100 milijonov ljudi," še pravi.

Ličer: Sprejeti je treba zakonodajo, ki kaznuje ogljične izpuste

Za omejitev negativnih podnebnih sprememb, ki povzročajo dvig gladine morja, je "treba globalno in lokalno, torej tudi v Sloveniji, nemudoma sprejeti zakonodajo, ki kaznuje ogljične izpuste na eni strani in nagrajuje varčnost z energijo na drugi strani", pravi Ličer.

"Rešitve morajo biti sistemske (zakonske), ne pa le na ravni pozivanja posameznikov, naj na primer manj letimo z letali ali jemo manj rdečega mesa. Individualni napori so dobrodošli, ampak ne bodo zadoščali," še pravi Ličer.

Poglejte še prispevek iz oddaje Planet 18, ki je nastal ob zadnjih poplavah na Obali prejšnji teden:

Preberite še:

Morje poplavilo Obalo Novice Na obali se je oglasila sirena, Tartinijev trg spet pod vodo #foto #video morje valovi Novice V Piranu so se znova oglasile sirene. Morje že poplavlja obalo #video #animacija morje Novice Zakaj je morje slano? slovenska obala, Piran, Portorož Novice Gladina slovenskega morja se dviguje. Nas mora skrbeti za Piran? morje Novice Gladina morja bi se lahko zvišala za dvakrat več, kot so pričakovali Novice Gladina morja zaradi podnebnih sprememb tudi do meter višja

 

Komentarji

24

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • dr.justice / 22.11.2019. ob 14:03 +3 - 1

    To bi bil davek na neumnost. Ob domala celi jadranski obali imate predele potopljenih mest iz časa Rima. Povejte mi vi pametnjakoviči - ali bi morali že Rimljani uvest davek na ogljični izpust, da do tega ne bi prišlo?

    +3 - 1
  • MarkJurko / 22.11.2019. ob 13:37 +2 0

    Mene zanima, če v Sloveniji sprejmemo še bolj rigorozne ukrepe in jih dosledno izvajamo, koliko je to koristi, ko imamo tako majhen del obale, vsi ostali v drugih državah pa ne upoštevajo nobenih ukrepov in delajo naprej kot pač delajo. Lahko le Slovenija z ukrepi pripomore k zmanjšanju ogljičnega izpusta in s tem reši svet?

    +2 0
  • max-62 / 22.11.2019. ob 07:03 +7 - 5

    Ko bo pa nastopila nova ledena doba, se bodo v Piranu pa z avtom vozili na plažo. Podnebne spremembe so bile in bodo in ko planet ugotovi, da se je kakšen insekt preveč namnožil "ukrepa" in zadnji prenamnoženi "insekt" sliši na ime homo sapiens.

    +7 - 5
delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin