Torek, 21. 5. 2019, 15.06
5 let, 6 mesecev
Gladina morja bi se lahko zvišala za dvakrat več, kot so pričakovali
Znanstveniki predvidevajo, da bi se lahko gladina morja zaradi pospešenega taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki do konca stoletja povišala bolj, kot so pričakovali doslej. Dolgoletno prepričanje je doslej bilo, da se bo gladina morja do leta 2100 zvišala za največ meter. Najnovejša raziskava napoveduje, da naj bi se zvišala za dvakrat več.
Avtorji najnovejše raziskave ob tem opozarjajo, da bi bilo lahko zaradi tega svoje domove prisiljeno zapustiti več sto milijonov ljudi, raziskavo na spletni strani povzema britanski BBC.
Vprašanje povišanja gladine morje je bilo eno od najbolj kontroverznih vprašanj, ki se je zastavljajo, ko je Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) leta 2013 objavil svoje peto poročilo. V njemu IPCC opozarja, da se bo gladina morja zaradi nadaljnjega segrevanja Zemlje in brez večjih zmanjšanj izpustov do leta 2100 povišala med 52 in 98 centimetri. Številni strokovnjaki sicer menijo, da so to zelo konservativne ocene.
Da bi pridobili jasnejšo predstavo, so vodilni strokovnjaki izvedli tako imenovano strukturirano strokovno presojo, v okviru katere so znanstveniki na podlagi svojega razumevanja tega, kar se trenutno dogaja na Grenlandiji ter Antarktiki, izdelali svoje napovedi. Med drugim so tako zdaj napovedali, da se bo gladina morja, če se bodo izpusti toplogrednih plinov nadaljevali v sedanjem obsegu, do leta 2100 zvišala za od 62 do 238 centimetrov. To naj bi se zgodilo v primeru najhujšega scenarija, ko naj bi se temperature po svetu povišale za približno pet stopinj Celzija.
Gladina bi se lahko povišala do dveh metrov
"Do leta 2100 bi se lahko gladina morja povišala za 7–178 centimetrov, a če k temu dodate taljenje ledenikov in ledene površine zunaj ledenih plošč ter toplotno raztezanje morja, lahko kmalu pridete do dveh metrov," je opozoril vodilni avtor raziskave, profesor Jonathan Bamber z britanske univerze Bristol.
Povišanje gladine morja za približno dva metra bi prineslo tudi katastrofalne posledice. Znanstveniki so izračunali, da bi takrat z obličja Zemlje izginilo približno 1,79 milijona kvadratnih kilometrov kopenske površine, kar ustreza velikosti Libije. Poleg tega bi se večina izgube kopna zgodila na rodovitnih območjih, kot je delta reke Nil. V več predelih Bangladeša bi bilo za ljudi življenje zelo težko. Ogrožene bi bile tudi najpomembnejše metropole na svetu, kot so London, New York in Šanghaj.
"Če primerjamo: kriza v Siriji je v Evropo prignala približno milijon beguncev. A to je približno 200-krat manj od števila ljudi, ki bi ostali brez svojih domov, če se bo gladina morja povišala za dva metra," je še dejal Bamber.
Avtorji raziskave ob tem poudarjajo, da je na voljo še dovolj časa, da se svet izogne tovrstnemu scenariju, vendar bi morali v prihodnjih desetletjih bistveno zmanjšati izpuste. Verjetnost za najbolj črn scenarij je po ocenah znanstvenikov sicer približno petodstotna.
Raziskava je bila predstavljena v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
2